Nov podvoz v Šentvidu? Prebivalci se bojijo gostejšega prometa in izgube parkirišč

Hafnerjeva ulica v ljubljanskem Šentvidu je danes mirna stanovanjska ulica ob železniški progi, ki povezuje Ljubljano in Kranj. Državni načrt za nadgradnjo proge pa predvidevajo spremembo prometne ureditve na tem območju, ki skrbi okoliške prebivalce.

Ti se bojijo, da bi namesto mirne ulice pod njihovimi okni dobili prometno povezavo, ki bi ogrozila varnost in kakovost bivanja v soseski.

Nadgradnja proge in novi podvozi

Cilj posega je nadgradnja železniške proge med prestolnico, Kranjem in Naklom z gradnjo drugega tira ter ureditev pripadajoče infrastrukture.

Načrt med drugim predvideva štiri podvoze na območju Šentvida. V prvem krogu javne obravnave so bili predvideni samo trije, v drugem krogu pa je bil dodan še podvoz pri Hafnerjevi ulici.

To prinaša pomembne spremembe prometne ureditve na območju ulice, ki poteka prečno na železniško progo. Tu bi uredili manjše krožišče, namesto današnjega parkirišča, ki je v zasebni lasti prebivalcev, bi razširili cesto in naredili podvoz pod železniško progo, ki ga danes ni. Predlagan je izvennivojski prehod za vsa vozila, pešce in kolesarje.

Prebivalci so negativno presenečeni, saj so za načrte izvedeli po naključju, zanje pa bi prinesli pomembne spremembe: ostali bi brez današnjega prostora za parkirišče, predvsem pa se bojijo, da bi povečan promet na tem območju zmanjšal varnost v stanovanjski soseski.

Podvoz na pobudo enega občana

Prvi predlog sprememb državnega prostorskega načrta (DPN) je bil obravnavan že leta 2024, a prebivalci pravijo, da takrat sploh niso zaznali in niso vedeli, da se kaj spreminja tudi za njihovo sosesko. Takrat predlagani poseg tudi ni bil tako velik: predvideval je izgradnjo podhoda za pešce in kolesarje pod železniško progo.

Šele ponovna javna razgrnitev, objavljena avgusta letos, pa je vsebovala tudi podvoz za avtomobile. Tega so avtorji projekta dodali na pobudo občana v okviru pripomb na prvo javno razgrnitev DPN. 

"V stališčih do pripomb je bilo sprejeto, da se možnost takšnega podvoza dodatno preuči. Po nadaljnjih preveritvah je bil v dopolnjeni predlog vključen podvoz reducirane višine, namenjen predvsem osebnemu in intervencijskemu prometu ter pešcem in kolesarjem," pravijo na državni Direkciji RS za infrastrukturo (DRSI), ki vodi projekt.

Prebivalci: Prehodov je dovolj

Kot so pojasnili na DRSI, je osnovni namen gradnje podvoza povezati stanovanjsko sosesko na drugi strani proge s centrom Šentvida. 

"Šentvid na zahodni strani železniške proge med Ljubljano in Kranjem ter stanovanjsko območje Poljan na vzhodni strani funkcionalno predstavljata povezano urbano območje. Večina oskrbnih, storitvenih in drugih centralnih dejavnosti je skoncentrirana na strani Šentvida, zato je pomembno ohraniti ustrezno dostopnost prebivalcev Poljan tudi po ukinitvi oziroma preureditvi obstoječih nivojskih povezav," pravijo. 

Prebivalci, ki so podali obsežne pripombe na drugi predlog DPN, pa opozarjajo, da sta v bližini že predvidena dva podvoza. "Le približno 500 metrov v eno smer je predviden podvoz na Ulici Jožeta Jame (kjer že zdaj cesta prečka železniško progo, op., a.), približno 500 metrov v drugo smer (na drugem koncu Šentvida pri cerkvi) pa podvoz Šentvid."

Na sosednji ulici bratov Komel pa bo podhod za pešce in kolesarje. Zato potrebe po še enem ne vidijo.

Prometnih študij ni

Direkcija ob tem navaja, da je bila pobuda občana za podvoz na koncu Hafnerjeve ulice "projektno preverjena". Vprašali smo jih, ali so naredili študije, ki pokažejo vpliv na promet na Hafnerjevi ulici – torej analizo, ki bi dala odgovor na glavno bojazen prebivalcev glede povečanja prometa.

A na direkciji so nam odgovorili, da v fazi DPN natančna pričakovana dnevna prometna obremenitev Hafnerjeve še ni določena in da bo podrobneje preverjena v nadaljnjih fazah projektiranja. To pomeni, da prebivalci v času odločanja o prostorski rešitvi še nimajo konkretnega podatka o pričakovanem prometu. 

Na direkciji pa ob tem poudarjajo, da "osnovni namen podvoza ni vzpostavljanje nove tranzitne povezave, temveč zagotavljanje lokalne dostopnosti".

Tako naj bi nova ureditev prebivalcem stanovanjskega območja Poljan (na drugi strani proge) omogočila neposrednejši dostop z osebnimi vozili do storitev in drugih centralnih dejavnosti na strani Šentvida ter izboljšala intervencijsko dostopnost območja. "Rešitev je zato zasnovana kot podvoz reducirane višine, namenjen predvsem lokalnemu osebnemu prometu, ne pa težkemu oziroma tranzitnemu prometu," pravijo.

Izguba parkirišč

V DPN predlagana ureditev predvideva ukinitev 48 lastniških ter nekaterih drugih obstoječih parkirnih mest.

Kot pravijo na DRSI, naj bi se parkirna mesta nadomestila na območju sedanjih garažnih objektov, ki bodo odstranjeni zaradi dvotirne proge in povezanih ukrepov. 

Prebivalce to skrbi. "Naselje se že zdaj sooča z izjemno parkirno stisko. Predlog DPN ne ponuja nobene ustrezne, realne in prostorsko enakovredne nadomestne rešitve za izpad teh parkirišč, kar bo povzročilo prometni kaos v celotni soseski," v pripombah navajajo prebivalci.

Opozarjajo še na varnost prometa. "Preusmeritev motornega prometa skozi Hafnerjevo ulico bo resno ogrozila varnost pešcev in kolesarjev, predvsem otrok, ki to območje uporabljajo kot šolsko pot proti bližnji osnovni šoli in vrtcu. Vodenje prometa skozi strnjeno stanovanjsko sosesko ob obstoju dveh večjih podvozov, v razdalji nekaj manj kot 1 kilometer, je prometno varnostno povsem neupravičeno."

Poseg pa je po njihovem mnenju tudi v nasprotju s cilji trajnostnega urbanega razvoja, saj bo krepitev motornega prometa neposredno povišala ravni hrupa, izpustov izpušnih plinov in prašnih delcev pred atriji stanovanj in pod okni stanovalcev.

Občina usklajuje

Na ljubljanski občini nam na vprašanje, ali podpirajo rešitev v DPN in ali imajo kakšno študijo učinkov na promet, niso neposredno odgovorili.

Kot pravijo, postopek priprave dopolnjenega predloga državnega prostorskega načrta za nadgradnjo železniške proge med Ljubljano in Kranjem in Naklom vodi ministrstvo za okolje in prostor, občina pa nastopa kot udeleženec v postopku. Njena naloga je posredovanje obvestil javnosti, podajanje smernic in pripomb, usklajevanje projektnih rešitev in zastopanje lokalnih interesov.

Kot pravijo, skupaj s pripravljavci DPN preučujejo načrtovano rešitev na območju Hafnerjeve ulice, ki je bila predstavljena na javni razgrnitvi, ter jo usklajujejo "na način, da bodo v največji možni meri upoštevane pripombe okoliških stanovalcev".

Kaj sledi?

Prebivalci so svoje pripombe strnili v devet strani dolg dokument, ki so ga posredovali pristojnim pred potekom roka za pripombe na javno razgrnitev.

Zahtevajo umik podvoza in krožišča na Hafnerjevi ulici, kjer se, kot navajajo v pripombah, "zaradi skrajšanja poti za nekaj sto metrov bistveno poslabšuje bivalna kakovost in varnost več kot 500 stanovalcem neposredno in več kot 800 stanovalcem posredno, ob izgradnji podvoza pa tudi prebivalcem bližnje Prušnikove ulice.

V znak nestrinjanja so zbrali nekaj več kot 670 podpisov (neposredno in posredno) prizadetih stanovalcev.

Direkcija pojasnjuje, da bodo vse pripombe pregledane, nato pa se bodo posamezne rešitve po potrebi dodatno preverile in izboljšale. Končna različica DPN bo pripravljena po usklajevanjih in pridobitvi ustreznih mnenj. To pomeni, da sedanja rešitev še ni dokončna.