Fotografija je simbolična (foto: Matej Povše/UKC LJ)
O porastu primerov covida smo govorili s predstojnico Klinike za infekcijske bolezni in vročinska stanja Tatjano Lejko Zupanc. Tudi ona, tako kot infektologinja Mateja Logar, pravi, da so oddelki že zdaj nabito polni, sezona gripe pa sploh še ni v polnem zamahu. Vseeno pa Tatjana Lejko Zupanc ne pričakuje, da bi covid eksplodiral tako, kot je v prejšnjih valovih.
Predstojnica infekcijske klinike Tatjana Lejko Zupanc je potrdila, da so oddelki nabito polni, porast primerov pa opažajo tako v ambulantah kot v bolnišnici sami. Bolezen še vedno težje poteka pri starostnikih, ljudeh s kroničnimi boleznimi in pri necepljenih. “Kar nekaj ljudi se spopada tudi z visoko vročino, točnih podatkov o tem, ali so covid pred tem že preboleli ali ne, pa nimamo,” pojasnjuje Lejko Zupanc.
Foto: Denis Sadiković/N1
Dejstvo je, da so kapacitete čisto polne, ob tem, da se prava zimska epidemija respiratornih okužb še sploh ni začela, dodaja sogovornica. Gripa se po navadi začne konec decembra oziroma v začetku januarja, vrhunec pa doseže tam nekje prvi teden februarja.
Vseeno Lejko Zupanc ne pričakuje, da bo covid eksplodiral kot v prejšnjih valovih, predstavlja pa pomemben delež trenutno hospitaliziranih. “Težkih primerov, ki smo jih videli v prejšnjih valovih, je zdaj izredno malo, se pa še pojavijo tu in tam. Najpogosteje gre za poslabšanje kronične bolezni ob okužbi,” dodaja.
S tedenskim spremljanjem primerov gripe, RSV in covida imajo približno oceno, koliko je virusa v populaciji. Imajo tudi mrežo EPISARI, s katero spremljajo sprejeme v bolnišnico. “Ko so enkrat kapacitete polne, je tudi sprejemanje težje. Tako mogoče v bolnišnico niso sprejeti vsi, ki bi to potrebovali,” je opozorila.
V nacionalni mreži za epidemiološko spremljanje resnih akutnih okužb dihal (v angl.: severe acute respiratory infection – SARI), EPISARI mreži, ki jo koordinirajo na Nacionalnem inštitutu za javno zdravje (NIJZ), sodeluje vseh 29 slovenskih bolnišnic. Podatki EPISARI omogočajo tedensko spremljanje spreminjanja pogostosti (incidence) hude obolevnosti zaradi okužbe s SARSCoV-2 v Sloveniji, torej pogostosti tako hudo potekajočih akutnih okužb dihal, da zahtevajo sprejem v bolnišnico.
Foto: NIJZ
Glede na trenutno situacijo se ji sistem testiranja, ki velja zdaj, torej da se večina ljudi samotestira s hitrimi testi, zdi ustrezen. “Tako, kot je bilo ob prvem sevu in delti, verjetno ne bo več,” ob tem še pomirja predstojnica ljubljanske infekcijske klinike.
Kakšno je tvoje mnenje o tem?
Sodeluj v razpravi ali preberi komentarje