Janševi stranki je po informacijah N1 uspelo: zbrali so dovolj podpisov volilcev za referendume o zakonih o dolgotrajni oskrbi, vladi in RTVS. Koalicija se po novem nagiba k temu, da bi bili referendumi hkrati z drugim krogom predsedniških volitev, torej 13. novembra.
Kot pravijo naši viri iz SDS, je stranki Janeza Janše uspelo zbrati po 40.000 podpisov volilcev za referendume o zakonih o RTVS, dolgotrajni oskrbi in vladi. O rezultatih zbiranja naj bi sicer spregovorili na četrtkovi novinarski konferenci.
Še pred desetimi dnevi je bilo sicer v SDS zaznati nekaj slabe volje: za vsakega od treh referendumov naj bi jim namreč manjkalo več kot 10.000 podpisov. Konec prejšnjega tedna se je njihovo razpoloženje izboljšalo – po obsežni aktivaciji svojih pristašev jim je za referenduma o zakonu o dolgotrajni oskrbi in zakonu o vladi po besedah naših virov manjkalo le še po dobrih tisoč podpisov volilcev, za referendum o zakonu o RTV Slovenija pa nekaj manj kot tisoč. V tem tednu so očitno zbrali še manjkajoče podpise.
V SDS so v preteklih tednih izpostavljali željo, da bi vse tri referendume izpeljali skupaj, in sicer bodisi na dan predsedniških volitev bodisi hkrati z lokalnimi volitvami. Da bi imeli nekakšen “referendumski dan”, na katerem bi volilci glasovali o vseh treh zakonih, so se strinjali tudi v koaliciji, navdušenja, da bi bil ta hkrati z volitvami, pa niso kazali. Nasprotno: poudarjali so, da gre za različne zadeve in da hkratna izpeljava referendumov in volitev ne bi zmanjšala stroškov.
Zakon o referendumu in ljudski iniciativi sicer določa, da od dneva razpisa referenduma do dneva glasovanja ne sme preteči manj kakor trideset dni in ne več kakor leto dni. A mora v primeru, če preteče več kot 45 dni, dan glasovanja z dvotretjinsko večino potrditi državni zbor. Te večine pa koalicija nima.
Koalicija po novem stavi na 13. november
Zato pridejo v poštev za izvedbo referendumov očitno trije datumi: 13. november, ko bo tudi drugi krog predsedniških volitev, 20. november, ko bodo lokalne volitve, in 27. november. Po novem v koalicijskih vrstah kot svojo prvo izbiro izpostavljajo izvedbo referendumov na drugi krog predsedniških volitev, torej 13. novembra. V takšnem primeru sicer ne bodo mogli igrati na to, da nasprotniki zakonov ne bodo dosegli kvoruma – edini adut vladajočih bo, da bi koalicijske zakone podprlo več volilcev, kot bi jim jih nasprotovalo.
“Če bodo referendumi hkrati z drugim krogom predsedniških volitev, bo udeležba relativno visoka in torej tega, da kvorum ne bo dosežen, ne bo mogoče pričakovati. Gremo torej na zmago naših zakonov in to zmago bomo tudi dosegli,” poudarjajo v koaliciji. Njihovo razmišljanje je povezano s pričakovanji, da bo v drugem krogu predsedniških volitev zmagal levosredinski kandidat oziroma kandidatka in da bodo njegovi volilci podprli koalicijske zakone.
V vladnih strankah pa si nikakor ne želijo, da bi bili referendumi hkrati z lokalnimi volitvami, ki bodo teden dni po drugem krogu predsedniških volitev, torej 20. novembra. Če zaradi morebitnega zavlačevanja SDS z vložitvijo zahteve za razpis referendumov (za vložitev imajo časa sedem dni) ne bodo ujeli 13. novembra, tako v koaliciji kot alternativni datum trojice referendumov navajajo 27. november. Ker tedaj ni volitev, je mogoče pričakovati nižjo udeležbo, zato obstaja večja verjetnost, da zahtevani kvorum za padec zakonov ne bi bil dosežen.
Vladajoči v spremembah zakona o RTVS vidijo depolitizacijo javnega servisa
Vladna novela zakona o RTV Slovenija predvideva, da bi upravljanje in nadzor javnega servisa, ki je zdaj na programskem in nadzornem svetu, prenesli na enotni svet RTVS. Ta bi imel 17 članov, glavno vlogo pri njihovem imenovanju pa bi imeli civilna družba, javnost in zaposleni.
To, da imenovanja ne bi več potekala v državnem zboru, v koaliciji ocenjujejo kot “umik strankarske politike iz javnega servisa”. Po leta 2005 sprejetem “Grimsovem zakonu” je namreč imenovanje večine članov programskega sveta RTVS in velik del nadzornikov v rokah poslancev.
Z uveljavitvijo novele zakona bi zdajšnjim članom programskega in nadzornega sveta prenehal mandat, z delom pa bi nadaljevali do ustanovitve enotnega sveta RTVS. Tega naj bi ustanovili najkasneje v 60 dneh po uveljavitvi novele.
Po noveli zakona o RTVS, ki jo čaka odločanje na referendumu, bi bila na čelu javnega zavoda štiričlanska uprava, v njej bi bil tudi delavski direktor. Generalni direktor RTVS ter direktorja radia in televizije bi do imenovanja uprave opravljali tekoče posle.
Če novela zakona o RTVS na referendumu ne bo padla, je mogoče pričakovati nove korake SDS – po vsej verjetnosti se bo obrnila na ustavno sodišče.
Ena prvih potez nove koalicije so bile spremembe zakona o vladi, s katerimi je želela dosedanji vladni službi za digitalno preobrazbo in za kohezijsko politiko preoblikovati v ministrstvi ter ustanoviti tri nove resorje: ministrstvo za visoko šolstvo, znanost in inovacije; ministrstvo za okolje podnebje in energijo ter ministrstvo za solidarno prihodnost. Slednje naj bi bilo največja novost, njegovo vodenje pa naj bi prevzel sedanji minister za delo Luka Mesec.
Čeprav se je ta osebno zavzel za ustanovitev novega ministrstva, pod katerega bi spadali tudi področje stanovanjske politike, dolgotrajne oskrbe in ekonomske demokracije, pa je pred tedni sporočil, da ministrstva za solidarno prihodnost ne bo. Kot je navedel, bi bilo to smiselno ustanoviti ob začetku mandata, zdaj pa v tem ne vidi več potrebe.
Na njegove besede se je odzval premier Robert Golob in zatrdil, da se za takšno spremembo v koaliciji niso dogovorili. Poudaril je, da bodo morali, ko bodo spremembe zakona o vladi stopile v veljavo, imenovati ministre, ki jih novela predvideva, o morebitnih spremembah resorjev pa se bodo odločali kasneje. Golob je sicer večkrat poudaril, da bistvo sprememb zakona ni povečanje števila ministrstev, pač pa gre za reorganizacijo dela vlade, da bi bila ta bolj operativna.
S spremembo zakon o dolgotrajni oskrbi želi nova koalicija začetek izvajanja zakona, ki ga je sprejela tretja Janševa vlada, premakniti na leto 2024, do tedaj pa nameravajo pripraviti nujne spremembe zakona in podzakonske akte. “Z novelo si dajemo čas, da v zakonu uredimo financiranje, ki ga zdaj ni, da uredimo status izvajalcev, da uredimo tako vstopne točke kot način ocenjevanja potreb”, so nujnost sprememb zakona o dolgotrajni oskrbi utemeljevali v koaliciji.
Spremljajte N1 na družbenih omrežjih Facebook, Instagram in Twitter.
Kakšno je tvoje mnenje o tem?
Sodeluj v razpravi ali preberi komentarje