Kako se želijo manjše stranke na levi izkopati iz sence Roberta Goloba

Manjše levosredinske stranke so v povabilu v senčno vlado prepoznale namero Roberta Goloba, da se že zdaj ustoliči kot edini možni prihodnji predsednik vlade, njim pa nameni zgolj vlogo statistov v svojem projektu vrnitve na oblast. Kaj jih je še zmotilo na kosilu prejšnjo sredo, na katero jih je povabil predsednik Gibanja Svoboda, in kako se nameravajo izviti iz Golobove sence?
Niti en dan ni bilo treba čakati prvaku Svobode Robertu Golobu, da sta SD in Prerod zavrnila njegovo povabilo za vstop v vlado v senci. "Prepričani smo, da opozicijske stranke za učinkovito sodelovanje ne potrebujemo novih formalnih političnih okvirov," so svojo odločitev pojasnili v SD. V Golobovem vabilu so prepoznali težnjo, da se javnosti predstavi kot edini možni lider levice in kot naravna izbira za prihodnjega premierja, ostale levosredinske stranke pa bi bile kot priveski Svobode potisnjene na obrobje.
Užaljenost Socialnih demokratov, ki so že v času Golobove vlade večkrat izpostavljali podcenjujoč odnos "velike" Svobode do njihove stranke, je mogoče zaznati tudi v tokratnih navedbah, da bo SD ohranila svojo politično samostojnost in da ne potrebuje okvirov, katerih pravila postavlja ena politična stranka.
"Gibanje Svoboda ni edina politična sila, sposobna voditi Slovenijo," je poudarila stranka z dolgo tradicijo, ki pa je od padca Pahorjeve vlade dalje vseskozi v senci novih obrazov na levici.
"Enostavno imamo mi znotraj strukture stranke svoje strokovne svete, njihovo delo pa koordinirajo predsednik in podpredsedniki SD. Ne vem, zakaj bi nas kdorkoli drug uokvirjal pri snovanju alternativne politike, v katero verjamemo in smo prepričani, da jo lahko sami predstavljamo s svojimi socialdemokratskimi idejami," je za N1 odločitev dodatno pojasnil podpredsednik stranke in poslanec Luka Goršek, ki se je kosila pri Golobu v imenu SD udeležil skupaj z glavno tajnico Živo Živković.

Na naše vprašanje, ali so s hitro košarico želeli sporočiti Golobu, da ga ne vidijo v vlogi prihodnjega predsednika vlade oziroma liderja leve sredine, pa je Goršek odvrnil, da se ne ukvarjajo z njim, temveč s tem, kako bodo ljudem s svojo vsebino pokazali resno alternativo "temu, kar nam vlada danes". Je pa vseeno kritiziral način, kako je bila ideja vlade v senci predstavljena.
"Veliko bolje bi bilo, če bi mi skupaj najavili to vlado v senci – če bi šlo res za skupen projekt –, kot pa, da smo zanjo izvedeli iz medijev. Tega, da smo stvari izvedeli iz medijev, smo bili že malo siti v vladi, v kateri smo sodelovali," je bil oster Goršek.
Golob naj bi si kar sam izbral, koga iz drugih strank si želi v senčni vladi
Po besedah več naših virov naj bi bili nekateri udeleženci sestanka tudi začudeni nad tem, da namerava Golob k sodelovanju v strokovnih svetih svoje vlade v senci po lastnem izboru povabiti nekatere člane Levice in SD oziroma naj bi to mimo vodstev teh strank celo že storil.
Tako naj bi na sredinem kosilu omenil, da v širši ekipi vlade v senci vidi dva državna sekretarja iz prejšnjega mandata – Igorja Feketijo iz Levice, ki je bil desna roka Luke Mesca na ministrstvu za delo, in Matevža Frangeža iz SD, ki je bil državni sekretar na gospodarskem ministrstvu pod vodstvom predsednika stranke Matjaža Hana.
Zavrnitev sodelovanja SD v Golobovi vladi v senci sicer po navedbah Luke Gorška ne pomeni neenotnosti na levi sredini. Da so enotni, so tudi v tem mandatu pokazali, ko so sopodpisali in na glasovanjih podpirali predloge drug drugega, in tako bo tudi v prihodnje, poudarja. Si pa želi, da bi lahko vse sorodne stranke "izvlekle" vse svoje potenciale, kar bi se nato odrazilo tudi na boljšem volilnem rezultatu in večji moči manjših partneric v prihodnji levosredinski koaliciji.
Za Socialne demokrate bodo sicer v prihajajočih mesecih najpomembnejše teme davčna politika in razbremenitev dela, zdravstvo, še posebej pa prilagajanje podnebni krizi ter s tem povezani prehranska varnost in draginja.
Tako rekoč istočasno kot SD je o tem, da se projektu vlade v senci ne bo pridružila, javnost obvestila zunajparlamentarna stranka Prerod. Njeno sporočilo je bilo sicer manj čustveno, kot je bil zapis SD. Poudarila je, da se verodostojna alternativa sedanji oblasti ne gradi z razdeljevanjem ministrskih resorjev v senci. Znova je izpostavila nujnost projektnega sodelovanja s programsko sorodnimi strankami in kot prvi skupni projekt predlagala boj proti korupciji po sistemu, kot so si ga zamislili v Prerodu.
Stranka Vladimirja Prebiliča je sicer pred zadnjimi državnozborskimi volitvami dobila ponudbo predsednika SD Matjaža Hana za oblikovanje skupne liste, a je to možnost zavrnila. Na marčnih volitvah je ostala pod parlamentarnim pragom.
Sodelovanje SD in Preroda na lokalnih volitvah?
Kot je pred tedni povedal Han, pa zgodba o povezovanju s Prebiličem še ni zaključena. "Z gospodom Prebiličem se pogovarjava. Oba sva videla, kaj se je zgodilo na volitvah. Mislim, da smo se Socialni demokrati in njegova stranka ter še katera stranka sposobni dogovoriti, da odpremo rdečo marelo zelo na široko," je sredi junija dejal v oddaji Odmevi na TVS.

Tako v SD kot v Prerodu so nam potrdili, da je že prišlo do "kakšne kave", na kateri so se vodilni predstavniki obeh strank pogovarjali o možnosti sodelovanja na novembrskih lokalnih volitvah. Medtem ko želi SD, ki ima močno terensko mrežo, tudi tokrat s svojimi kandidati pokriti čim večji del Slovenije in med drugim popraviti slab vtis z državnozborskih volitev, so tudi v Prerodu v zadnjih tednih ustanovili nekaj lokalnih odborov in bodo skušali v nekaterih občinah "sestaviti samostojno zgodbo".
Je pa njihov izvršni odbor sprejel sklep, da je Prerod pripravljen na sodelovanja s katero od levosredinskih strank, kjer bi za to obstajala možnost in interes. To pomeni, da bi se lahko dogovorili bodisi o skupni listi bodisi o vzajemni podpori kandidatom …
Ob tem generalni sekretar Preroda Dušan Vučko poudarja, da bo "vse odvisno od posameznega lokalnega odbora, sodelovanje pa bo na koncu moral potrditi izvršni odbor stranke". Po njegovih besedah so s Socialnimi demokrati doslej predvsem izmenjali poglede na lokalne volitve oziroma so se o njih pogovarjali na načelni ravni.
Pogovore generalnih sekretarjev SD in Preroda o morebitnem sodelovanju na lokalnih volitvah nam je potrdil tudi Luka Goršek, ki poudarja, da je vse še stvar debate. "Je pa cilj, da se poenotimo tam, kjer je možno, in si na primer podpremo kandidate, zato da leva sredina dobi čim več svetnic in svetnikov ter županj in županov," je pojasnil podpredsednik SD.
Levica Golobu (še) ni dala košarice, medtem partnerstvo z Vesno visi na nitki
Edina stranka, ki jo je Golob na sredinem kosilu povabil v vlado v senci in mu (še) ni dala košarice, je Levica. Ali bo sprejela povabilo, bodo njeni organi odločali predvidoma konec poletja, tudi v Levici pa navdušenja nad načinom sodelovanja, kot jim ga je predstavil prvak Svobode, ni zaznati.
V najmanjši levi parlamentarni stranki pa imajo težave še z enim sodelovanjem, in sicer s stranko Vesna, s katero so skupaj nastopili na parlamentarnih volitvah in celo načrtovali združitev. Partnerska stranka je namreč po najavi Meščeve kandidature za ljubljanskega župana od Levice zahtevala umik imena Vesne iz naziva poslanske skupine, kar je Levica nemudoma storila.

Zeleno stranko, ki sicer na skupni listi z Levico na volitvah ni dobila poslanca, je zmotilo, da nihče od njenih članov ni vključen v ekipo strokovnih sodelavcev v poslanski skupini. To naj bi jim onemogočalo sodelovanje pri oblikovanju skupnih političnih stališč ter skupno, usklajeno politično delovanje. "Vesna zaradi tega ne more izpolnjevati obljub, ki jih je dala svojim volilcem," je v soočenju z Mescem na POP TV povedal sopredsednik stranke Uroš Macerl.
Luka Mesec pa je odvrnil, da je Vesna po dogovoru dobila tretjino okrajev, v skladu s pogodbo pa ji je Levica odstopila tretjino sredstev iz proračuna, kar pomeni približno 10.000 evrov na mesec.
"Za ta denar imate dve zaposlitvi, pa še nekaj za kampanjo za lokalne volitve," je Macerlu dejal Mesec in dodal, da je bila Vesna povabljena na vse sestanke v poslanski skupini. Obžaluje, da se bližnji stranki prepirata, namesto da bi se ukvarjali s težavami, ki pestijo Slovenijo. Mesec tudi upa, da se bosta stranki po počitnicah vendarle pogovarjali o sodelovanju na lokalnih volitvah.
Kakšno je tvoje mnenje o tem?
Sodeluj v razpravi ali preberi komentarje