Preiskovalna komisija državnega zbora, ki preiskuje morebitne zlorabe in nezakonitosti pri gradnji kanalizacijskega kanala C0, je danes kot pričo zaslišala predsednico republike Natašo Pirc Musar. Povedala je, da se ji je zdelo nenavadno, da presoja vplivov na okolje v primeru kanala C0 ni bila izvedena, pa bi lahko bila, četudi ni bila zakonsko zahtevana.
Preiskovalna komisija državnega zbora, ki preiskuje morebitne zlorabe in nezakonitosti pri gradnji kanalizacijskega kanala C0, je danes kot pričo zaslišala predsednico republike Natašo Pirc Musar.
Komisija ugotavlja politično in drugo odgovornost nosilcev javnih funkcij zaradi suma političnega vmešavanja v gradnjo povezovalnega kanala C0 na območju ljubljanskega vodonosnika Ljubljanskega polja in suma, da so oziroma so bili postopki pri tem vodeni nepregledno, nezakonito in z izigravanjem zakonodaje.
Predsednica Pirc Musar je v uvodu povedala, da je v urad dobivala veliko ogorčenih pisem prebivalcev Ljubljane glede domnevnih nepravilnosti pri gradnji kanala C0, enaki odzivi so prihajali tudi od strokovnjakov. Ker je Slovenija ena redkih držav, ki ima pravico do pitne vode zapisano v ustavo, se ji je zdelo prav, da se poglobi v zadevo in se oglasi.
Težave z zakonodajo
Pirc Musar je opisala, kako se je najprej oglasila marca lani na vodni konferenci v New Yorku, kjer je tudi takratnega ministra za naravne vire in prostor Uroša Brežana pozvala, naj preuči zakonodajo s tega področja. Po predsedničinem mnenju bi bilo treba ugotoviti, ali je zakonodaja res tako pomanjkljiva, da bi jo bilo treba popraviti – da bi bili tovrstni projekti bolj pregledni in da ne bi bilo nobenih dvomov, kdaj je treba pridobiti okoljevarstveno dovoljenje in kdaj je treba opraviti presojo vplivov na okolje. “To se mi je zdelo zelo pomembno, tudi za umiritev strasti. Komunikacija z obeh strani namreč ni bila prijetna, meni je ni bilo prijetno posluišati,” je povedala predsednica.
Po tej izjavi je dobila dopis župana Jankovića, ki je zanikal, da bi bilo z gradnjo kanala karkoli narobe in temu priložil kar nekaj dokumentacije. V naslednjih dneh sta se z županom Jankovićem slišala tudi po telefonu, nato ji je dodatno poslal še nekaj dokumentacije, ki so jo v njenem uradu pregledali.
Nato je maja lani podala svoje videnje glede projekta C0. Poudarila je, da je njeno mnenje temeljilo na do takrat znanih sklepih in odločbah, niso pa bili stranka v postopku.
V nadaljevanju zaslišanja je predsednica govorila o tem, da je bilo gradbeno dovoljenje razdeljeno v šest faz. Njeno izjavo si oglejte v spodnjem videoposnetku.
Ključna presoja vplivov na okolje
Predsednica ni želela odgovoriti na vprašanje predsednice komisije Anje Bah Žibert, ali glede na mnenje stroke o kanalu C0, ki poteka tudi čez vodovarstveno zaščiteno območje, meni, da gradnje ne bi smelo biti. “Tu sem vabljena kot priča in lahko odgovarjam samo na dejstva, ni na meni, da tu podajam svoja mnenja,” je dejala predsednica.
“Lahko pa kot človek, ki se celo življenje ukvarja s človekovimi pravicami, povem, da se mi je zdelo nenavadno, da presoja vplivov na okolje ni bila izvedena, pa bi lahko bila, četudi ni bila zakonsko zahtevana. Namreč s tem bi lahko investitor v celoti ovrgel vse dvome in pomiril javnost,” je dodala Pirc Musar.
Ponovila je tudi stališče, da je nenavadno, da se pod različnimi vladami sprejemajo različne odločitve, ki bi morale biti izrazito strokovne, in ne politične.
Tudi v nadaljevanju je predsednica republike večkrat odgovorila Bah Žibert, da ni pred komisijo zato, da podaja svoja mnenja. Poudarila je, da mora biti zakonodaja taka, da omogoča neodvisne, strokovne odločitve, ki bodo tudi transparentne, če želimo, da bo javnost take odločitve sprejela.
Besedni spori med predsednico in županom
Predsednica Pirc Musar je ljubljanskega župana Zorana Jankovića večkrat pozvala, naj začasno prekine gradnjo kanala C0 in konča postopek za pridobitev presoje vplivov na okolje. Janković pa je večkrat poudaril, da ima kanal C0 številne varnostne ukrepe, ki preprečujejo puščanje v podtalnico, na poziv predsednice pa je odgovoril z besedami, da se to “tudi slučajno ne bo zgodilo”. Besedni spor se je še zaostril v zadnjih tednih. Upravno sodišče je namreč ugodilo tožbi Mestne občine Ljubljana, pristojno ministrstvo za okolje, podnebje in energijo pa je nato izdalo odločbo, da za gradnjo kinete kanala C0 ni treba izvesti presoje vplivov na okolje.
Župan Janković je zato predsednico pozval, naj se mu javno opraviči. “Ali bo kot odlična pravnica in predsednica, ki zagovarja pravno državo, zmogla toliko poguma, da se zdaj mestni občini in županu javno opraviči za svoje navedbe?” je vprašal ljubljanski župan. “Ne,” je odgovorila predsednica v intervjuju za N1. “Mi smo res podrobno preštudirali to zadevo in lansko leto napisali pravno mnenje. Za tem mnenjem s svojo ekipo še vedno stojim. Je pa malce nenavadno, kako se ta odločitev o potrebi po presoji vplivov na okolje spreminja glede na barvo vlade,” je poudarila Pirc Musar.
Kanal C0, kritična infrastruktura in vojska
Član komisije poslanec NSi Aleksander Rebršek je nagovoril predsednico kot vrhovno poveljnico vojske. Dejal je, da kanala C0, ko bi deloval, ne bi ogrožali le potresi, ampak tudi možnost napada. Vprašal jo je, ali bo kot vrhovna poveljnica varovala kritično infrastrukturo. Njen odgovor si oglejte v spodnjem videoposnetku.
Pozneje je komisija zaslišala še biologa Andreja Uršiča iz Nacionalnega inštituta za javno zdravje (NIJZ), ki je povedal, da sicer ni strokovnjak za pitno vodo, v okviru NIJZ vodi delovno skupino, ki pripravlja mnenja za potrebe ministrstva za zdravje. Mnenje NIJZ o kanalu C0 pa je napisala Ivanka Gale, ki se je vmes upokojila. Predsednica komisije Bah Žibert ga je – ker da ni kanalizacije, ki ne bi puščala – vprašala, ali lahko pride do zastrupitev ljudi z onesnaženo vodo tudi ob nezaznavnem puščanju iz kanalizacije. Uršič je odgovoril, da je to vprašanje za geologe in hidrologe.
Kaj je Uršiča najbolj presenetilo pri gradnji kanala C0? Njegov odgovor in navedbe predsednice komisije si oglejte v spodnjem videoposnetku:
Tak kanal, kot je C0, po besedah Uršiča z NIJZ sodi izven vseh vodovarstvenih pasov. Kot je izpostavil, ostaja neodgovorjeno vprašanje, kaj se zgodi, če kljub vsem predvidenim zaščitnim ukrepom pride do take poškodbe kanala, da bi prišlo do onesnaženja črpališč Kleče in Šentvid. Kako bi se Ljubljana oskrbovala s pitno vodo, če se ti vodni viri izključijo iz oskrbe? Ob tem je izpostavil, da je treba nadomestno oskrbo za Ljubljano oziroma katerikoli kraj zagotoviti v 24 urah. “Tu govorimo o oskrbi več kot 100.000 ljudi, če odmislimo industrijo in druge porabnike,” je izpostavil.
Ocenil je, da bi bilo presojo vplivov na okolje pri kanalu C0 treba izvesti in kanal obravnavati kot eno investicijo oz. en poseg v okolje. “Preseneča me to, da je bilo za objekt, ki je dolg dobrih 12 kilometrov, izdanih več gradbenih dovoljenj,” je dejal. Menil je tudi, da se investitorji presojam vplivov na okolje izogibajo predvsem, ker te predstavljajo časovno zavoro za projekte.
Na koncu je komisija zaslišala še profesorja z oddelka za geologijo naravnoslovniške fakultete dr. Mihaela Brenčiča, predsednika Društva slovenski komite mednarodnega združenja hidrogeologov. Povedal je, da nobena kanalizacija ni 100-odstotno tesna. Opozoril je, da tveganj ne smemo povečevati. Opisal je tudi, kakšne ukrepe se izvede, če pride do onesnaženja vodnega vira. Njegova pojasnila si oglejte v spodnjem videoposnetku:
Brenčič je v pričanju izpostavil, da se hidrogeološka stroka s potekom kanala C0 v povezovalnem delu ne strinja, na kar so poskušali opozoriti že leta 2016, a takrat, razen pri redkih izjemah, niso bili slišani. “Naše mnenje ali pa moje mnenje kot strokovnjaka s tega področja je, da obstajajo tehnologije, pa tudi sredstva so na voljo, da bi ta kanal lahko potegnili drugje,” je poudaril Brenčič, sicer geolog, specialist za področje hidrogeologije. Kako in na kakšen način so bile trase presojane, Brenčič ne ve, saj številni dokumenti niso javno dostopni.
Brenčič je tudi ocenil, da je kanal C0 po strokovni logiki in po potencialnem vplivu zahteven objekt in tak objekt zahteva temeljito presojo vplivov na okolje. “Zakaj bi tvegali, če za to ni potrebe,” je poudaril.
Brenčič je opozoril še na dejstvo, da je kanal C0 v veliki meri že zgrajen. “Ta kanal je dejstvo v prostoru. To moramo upoštevati in nekaj bomo morali s tem kanalom narediti, ne glede na to, kakšne bodo odločitve v prihodnosti in pravni postopki. Tega kanala ne moremo kar pustiti tam, ne moremo ga samo zapreti,” je poudaril.
Na naslednji seji, ki bo v petek, bodo pričali nekdanji resorni ministri Jure Leben, Simon Zajc in Uroš Brežan ter nekdanji državni sekretar na ministrstvu za okolje in prostor Aleš Prijon.
Kakšno je tvoje mnenje o tem?
Sodeluj v razpravi ali preberi komentarje