V EU so bile doslej za prehrano odobrene štiri vrste žuželk oziroma izdelkov iz njih, nazadnje januarja delno razmaščeni prah iz čričkov in ličinke malega mokarja. Poiskali smo odgovore na najpogostejša vprašanja.
Katere žuželke se lahko prodajajo kot hrana oziroma prehranski izdelki v EU?
V EU so bile doslej za prehrano odobrene štiri vrste žuželk. Najprej so leta 2021 na seznam varne in dovoljene hrane v EU uvrstili rumenega mokarja, ličinke hrošča mokarja (lat. Tenebrio molitor), posušene in zmlete v prah ali kot cele žuželke (na spodnji fotografiji posušene ličinke (“črvi”) mokarja).
Nato so konec leta 2021 za prehrano odobrili še kobilice selke (lat. Locusta migratoria), in sicer zamrznjene in sušene ter zmlete odrasle žuželke. Po navedbah Inštituta za nutricionistiko so kobilice selke doma tudi v Sloveniji, uvrščene so na seznam ogroženih vrst. Na našem ozemlju se pojavljajo že več stoletij, v preteklosti so bile znane tudi večje invazije teh žuželk. Goji se jih tudi kot terarijsko hrano.
Že lani februarja je nato EU odobrila čričke, letos januarja pa še delno razmaščeni prah iz teh žuželk. Prav tako je konec januarja stopil v veljavo predpis, ki dovoljuje prodajo ličink malega mokarja (lat. Alphitobius diaperinus). Te so lahko zamrznjene, v obliki paste, posušene ali zmlete v prah.
V postopku odobritve je še osem prehranskih izdelkov iz žuželk. Zakonodaja določa, da morajo biti žuželke usmrčene s toplotno obdelavo ali zamrzovanjem, pred tem pa se morajo postiti 24 ur.
Ali mora vsa živila, ki vsebujejo žuželke, odobriti EU?
Užitne žuželke in živila, ki vsebujejo žuželke, se v EU štejejo za nova živila. Evropska zakonodaja (Uredba o novih živilih) določa, da morajo ta živila dobiti predhodno zdravstveno oceno in odobritev, da jih lahko proizvajalec ponudi na trgu. Nekatere prehranske izdelke iz žuželk je bilo sicer mogoče v EU kupiti že prej. Razlog je v spremenjeni zakonodaji, ki najprej ni zahtevala odobritve celih žuželk kot novega živila, po spremembi pa je bilo proizvajalcem dovoljeno izdelke še naprej ponujati, če so vložili vlogo za odobritev izdelka, v času, ko je postopek potekal.
Preberite še: Kaj bomo jedli v prihodnosti: granola iz čričkov in meso iz laboratorija
Ali so žuželke, odobrene v EU, varne za prehrano ljudi?
Da. Evropska agencija za varnost hrane (EFSA) je za vsako odobreno žuželko izdala mnenje o varnosti, na podlagi katerega je Evropska komisija izdala uredbe za dovoljenja trženja. O vsakem novem živilu odloča skupina strokovnjakov različnih področij (pri zgoraj omenjenih žuželkah je bilo v vsaki skupini okrog 20 strokovnjakov), ki preučijo sestavo živila, vse raziskave in tveganja ter izdajo poročilo. Za vse omenjene izdelke je EFSA ugotovila, da so živila v splošnem varna za uživanje, je pa agencija opozorila na možnost alergij (več o tem spodaj).
Nacionalni inštitut za javno zdravje (NIJZ) ob tem dodaja, da mora biti pridelava žuželk taka, da izdelki ne vsebujejo škodljivih ravni okoljskih onesnaževal (na primer strupenih elementov, mikotoksinov, organskih obstojnih onesnaževal), ki bi bile posledica krme, škodljivih ravni produktov oksidacije (na primer pri skladiščenju) in so ustrezne glede mikrobioloških kriterijev.
Oceno Evropske agencije za varnost hrane o varnosti kobilic v prehrani najdete na tej povezavi.
Oceno EFSE o varnosti živila ličinke rumenega mokarja najdete na tej povezavi.
Oceno EFSE o varnosti ličink malega mokarja najdete na tej povezavi.
Oceno EFSE o varnosti čričkov (celih zamrznjenih in posušenih) v prehrani najdete na tej povezavi, o varnosti razmaščenega prahu iz čričkov pa tu.
Ali lahko uživanje žuželk sproži alergijo?
Da. EFSA je ugotovila, da lahko uživanje beljakovin iz žuželk povzroči alergijske reakcije, predvsem pri osebah, ki so že alergične na rake, pršice in v nekaterih primerih mehkužce. Prav tako lahko alergeni iz krme (na primer gluten) končajo v žuželki, ki jo zaužijemo.
Kot pojasnjujejo na pristojnem ministrstvu za kmetijstvo, gozdarstvo in prehrano (MKGP), je zaradi teh ugotovitev v izvedbeno uredbo vključena zahteva za obvezno označevanje. V primeru živil, ki vsebujejo moko iz čričkov, mora pisati: “Vsebuje delno razmaščen prah iz Acheta domesticus (hišnih murnov).”. Temu sledi izjava, da “lahko ta sestavina povzroči alergijske reakcije pri potrošnikih z znanimi alergijami na rake, mehkužce in proizvode iz njih ter na pršice”. Ta izjava mora biti navedena v neposredni bližini seznama sestavin.
Ali je hitin v žuželkah nevaren in lahko sproži alergijo?
Na družbenih omrežjih je mogoče najti veliko zapisov o nevarnosti hitina, ki je sestavni del skeleta žuželk. “Hitin sicer ni prisoten samo pri žuželkah, ampak je v naravi zelo pogost. Je sestavina celičnih sten pri glivah (gobah), sestavina zunanjih skeletov rakov in žuželk, pa tudi glavonožcev, mehkužcev in tudi nekaterih rib,” pravijo na NIJZ.
“Evropska agencija za varnost hrane je že ob prvi presoji varnosti uživanja žuželk, in sicer rumenega mokarja (ličinka Tenebrio molitor), leta 2021 navedla, da razen potencialnega alergenega učinka pri bolj občutljivih osebah po doslej znanih podatkih hitin iz žuželk ne predstavlja tveganja za zdravje ljudi. Alergeni učinek se pojavi kot posledica več imunskih receptorjev, ki lahko prepoznajo hitin in njegove produkte razgradnje ter tako sprožijo imunski odziv. Zato uživanje žuželk in izdelkov iz njih lahko povzroči alergijske reakcije pri osebah, ki so alergične na rake, mehkužce in pršice,” opozarjajo pri NIJZ.
Za mnenje smo vprašali tudi specialistko prehranske alergologije in klinične imunologije dr. Niko Lalek z Univerzitetne klinike za pljučne bolezni in alergijo Golnik. “Zagotovo bo imelo nekaj ljudi težave ob uvajanju te hrane zaradi alergije na proteine črička oziroma ličink hroščev. To načeloma ni ovira za uvajanje novega živila,” pravi Lalek in dodaja, da so “nekateri ljudje preobčutljivi za oreščke in arašide ter mleko in jajca, pa teh nismo izključili iz prehrane”.
Panel strokovnjakov EFSE je zapisal, da je hitin glavna vrsta vlaknine v razmaščenem prahu čričkov. Pri NIJZ pojasnjujejo, da je presnova hitina pri ljudeh omejena. “Večina se ga izloči v nespremenjeni obliki, zato ga dojemamo kot prehransko vlaknino. Hitin v manjšem obsegu presnovimo s pomočjo hitinaz in drugih podobnih encimov,” razlaga NIJZ.
EFSA še ugotavlja, da lahko hitin, tako kot druge vlaknine, vpliva na biološko uporabnost mineralov. Kaj to pomeni? Dr. Nika Lalek pojasnjuje, da vlaknine v črevesu običajno nase vežejo kalcij, lahko tudi fosfate, manj težav je z magnezijem. “Vse to je odvisno od pH in drugih komponent hrane, ki jih zaužijemo ob vlakninah. Načelno to ni ravno problem, če pa bi pretiravali z vnosom vlaknin, bi lahko imeli težave bolniki z osteopenijo in osteoporozo (krhke kosti) ter presnojedci, ki zaužijejo res veliko vlaknin,” pravi Lalek in dodaja, da se običajno ne prehranjujemo tako, saj so vlaknine praktično neprebavljive, in to povzroča prebavne težave, na primer napihnjenost in napenjanje.
Ali bo moralo na živilskem izdelku pisati, da vsebuje žuželke?
Da. Trditve, ki krožijo po družbenih omrežjih, da žuželk v živilih ne bo treba označevati, ne držijo, pravijo pri Zvezi potrošnikov Slovenije (ZPS). Žuželke v odobrenih oblikah (na primer zamrznjene ali sušene), ki se bodo prodajale predpakirane, morajo biti označene s polnimi navadnimi in latinskimi imeni žuželk. Tudi ko bodo žuželke dodane kot sestavina v predelana živila, bodo morale biti obvezno navedene med sestavinami.
Na primer, če živilo vsebuje posušene ličinke velikega mokarja, mora biti zapisano ime živila: “Posušen veliki mokar (Tenebri molitor ličinka).” Če pa je ličinka velikega mokarja posušena in zmleta v moko ter dodana kot sestavina sestavljenega živila, mora biti to zapisano na seznamu sestavin, in sicer v odebeljeni pisavi, saj gre za alergen: “Moka ličinke velikega mokarja (Tenebrio molitor).”
Poleg seznama sestavin mora biti pri sestavinah, ki so alergeni, navedeno v različni pisavi ali odebeljeno: “Ta sestavina lahko povzroči alergijske reakcije za potrošnike z znanimi alergijami na rake in njihove izdelke ter pršice,” pojasnjuje ZPS.
Kdo je odgovoren za nadzor?
Na Zvezi potrošnikov pojasnjujejo, da so za nadzor odgovorne pristojne državne inšpekcijske službe. Nadzorujejo tako vzrejo in čistost krme kot tudi predelavo – tako kot pri vseh drugih živilih in hrani živalskega izvora. Vsak rejec živali, tudi žuželk, mora biti prijavljen na Upravi za varno hrano, veterinarstvo in varstvo rastlin (UVHVVR), kjer dobi dovoljenje za delovanje.
Sestavina katerih živil bodo lahko žuželke?
V vsaki od izvedbenih uredb je zelo jasno zapisano, v kakšni obliki, koliko in v katerih živilih se lahko kot sestavina uporabijo žuželke. V primeru mokarja je denimo odobrena le ličinka, ne pa tudi odrasla žuželka. Ličinka je lahko cela, toplotno obdelana ali zmleta v moko, pojasnjujejo pri ZPS.
Uredba, ki dovoljuje dajanje na trg delno razmaščenega prahu iz hišnih murnov oziroma čričkov (v slovenščini dostopna na tej povezavi), določa opis, obdelavo, sestavo, mejne vrednosti za kontaminante in mikrobiološke kriterije, ki jih mora delno razmaščeni prah izpolnjevati, so nam pojasnili na ministrstvu za kmetijstvo. Dodaja se lahko pekovskim izdelkom, slaščicam, testeninam in različnim prigrizkom v prašni obliki, v spodnji tabeli so zapisane najvišje dovoljene ravni čričkove moke v izdelkih.
Ali je čričkova moka na voljo tudi pri nas?
Uredba je v celoti zavezujoča in se neposredno uporablja v vseh državah članicah, zato Slovenija prometa ne more prepovedati ali omejiti, saj bi z morebitno prepovedjo trženja kršili pravila prostega pretoka blaga, pravijo na kmetijskem ministrstvu. Dodajajo, da so žuželke na osnovi nacionalnih ureditev že nekaj časa prisotne na policah trgovin v nekaterih državah članicah EU, “predvsem, kjer živijo večje skupnosti iz Afrike in Azije, kjer se žuželke tradicionalno uporabljajo, in ki povprašujejo po žuželkah in proizvodih, ki jih vsebujejo”.
“V Sloveniji tovrstnih proizvodov na policah trgovin ne zaznavamo, ker kupci takšnim izdelkom niso naklonjeni, po njih ne povprašujejo in jih ne kupujejo,” pravijo na ministrstvu.
Kdo proizvaja čričkovo moko?
Vlogo za odobritev čričkove moke kot novega živila je pri EU vložilo vietnamsko podjetje Cricket One. Na spletni strani podjetja prikazujejo, kako poteka reja čričkov. Trdijo, da so črički “zanesljiv in trajnosten vir alternativnih beljakovin, ki ne škoduje planetu”. Vlagatelju je bila podeljena tudi 5-letna zaščita, zato lahko še do januarja 2028 tovrstne izdelke na trgu EU ponuja le podjetje Cricket One in tisti, ki imajo dovoljenje tega podjetja.
V uredbi je zapisano, da je razlog za zaščito to, da je moralo podjetje v postopku odobritve vložiti podroben opis proizvodnega postopka, rezultate analiz in študij o mikrobioloških parametrih, prebavljivosti beljakovin in tako naprej. Razumeti je, da so s tem razkrili svoje poslovne skrivnosti, to pa je razlog za omejevanje drugih ponudnikov istega živila v naslednjih petih letih.
To ne omejuje drugih ponudnikov pri tem, da tudi sami oddajo vlogo za odobritev istega novega živila, “če njihova vloga temelji na zakonito pridobljenih informacijah”.
Zakaj nas EU sili jesti žuželke?
“Potrošniki se sami odločijo, ali želijo jesti žuželke ali ne. Uporaba žuželk kot nadomestnega vira beljakovin ni nova in žuželke redno jedo v mnogih delih sveta,” odgovarjajo pri Evropski komisiji.
Na kmetijskem ministrstvu pa pravijo, da so izdelki, ki vsebujejo žuželke, “zelo posebni izdelki, po katerih v EU povprašuje zelo ozek krog ljudi, sestavina pa je zaradi načina proizvodnje, predpisanih zahtev in obdelave zelo draga. Zaradi zahteve po obveznem označevanju se bodo potrošniki lahko sami odločili, ali želijo uživati žuželke ali ne.” Potrošnikom svetujejo, da pozorno berejo označbe izdelkov.
Ali so žuželke trajnostna prehrana?
Organizacija združenih narodov za prehrano in kmetijstvo (FAO) v svojem obsežnem, 180-stranskem poročilu iz leta 2013 navaja, da bodo žuželke kot hrana imele vodilno vlogo pri reševanju številnih vprašanj, s katerimi se in se še bomo soočali v 21. stoletju. Med njimi so naraščajoči stroški živalskih beljakovin, neustrezna prehranska varnost, okoljski pritiski, rast prebivalstva in vse večje povpraševanje po beljakovinah.
“Ker je žuželk na svetu na pretek, ker imajo visoko beljakovinsko in prehransko vrednost in predstavljajo manj kot 1 % ogljičnega odtisa živine, so idealna prehranska alternativa, ki lahko olajša prehod na zdravo in trajnostno prehrano in pozitivno prispeva ne samo k našemu zdravju, ampak tudi okolju in prihodnosti,” je zapisano na spletnih straneh Evropske unije, kjer navajajo podatke FAO, da se po svetu za prehrano uporablja več kot 1.900 vrst žuželk. “Vrste žuželk, ki bodo odobrene v skladu z uredbo o novih živilih, bodo v prihodnjih letih postale vedno pomembnejši vir alternativnih beljakovin, ki bodo prispevale k ciljem strategije Od vil do vilic za trajnostni prehranski sistem v EU in po svetu,” še piše.
V katerih živilih se žuželke že uporabljajo?
Verjetno ste kdaj že zaužili kakšno žuželko, ne da bi vedeli. Rdeče barvilo, označeno kot E120 (karmin), na primer pridobivajo iz žuželk košeniljk (Dactylopius coccus), ki živijo na kaktusih. Barvilo iz teh žuželk so pridobivali že Maji in Azteki, španski osvajalci pa so ga prinesli v Evropo, kjer je postalo izjemno priljubljeno, z njim so trgovali tudi na borzah.
Barvilo pridobivajo tako, da posušijo in zmeljejo žuželke ženskega spola. Za kilogram barvila je potrebnih več kot 150 tisoč žuželk. Barvilo E120 najpogosteje najdemo v mesu in mesnih izdelkih, slaščicah (čokoladi), mlečnih izdelkih ter kruhu in pekovskih izdelkih, navaja nacionalni portal prehrana.si. Uporablja se tudi v kozmetiki, predvsem za šminke.
Spremljajte N1 na družbenih omrežjih Facebook, Instagram in Twitter.
Kakšno je tvoje mnenje o tem?
Sodeluj v razpravi ali preberi komentarje