Agencija RS za okolje je opisala podnebne značilnosti letošnjega meteorološkega poletja. Poletje je bilo na državni ravni nadpovprečno toplo, rekordno namočeno in povprečno osončeno. Po skupni statistiki povprečne temperature zraka in višine padavin je to najbolj nenavadno poletje vsaj od leta 1950, so zapisali na Arsu.
Meteorološko poletje, ki traja od 1. junija do 31. avgusta, je bilo po delnih podatkih Agencije RS za okolje (Arso) na državni ravni nadpovprečno toplo, izjemno namočeno in povprečno osončeno.
Poletje 2023 je uvrščeno na približno deveto mesto najtoplejših poletij od leta 1950. Odklon temperature zraka od povprečja obdobja med 1991 in 2020 je znašal 0,8 stopinje Celzija.
V tem 74-letnem obdobju sta bili najtoplejši poletji leta 2003 in 2022, z odklonoma 2,4 oziroma 2,1 stopinje Celzija. Najhladnejše poletje je bilo leta 1978, z odklonom –3,2 stropinje Celzija.
Nadpovprečno topli so bili vsi trije meseci letošnjega poletja, najbolj julij (z odklonom 1,0 stopinje Celzija), sledil mu je junij z odklonom 0,8 stopinje Celzija, avgusta pa je bil temperaturni odklon od dolgoletnega povprečja 0,6 stopinje Celzija.
Od leta 1950 je poletna povprečna temperatura zaradi toplih poletij 1950 in 1952 padala do sedemdesetih let 20. stoletja, potem pa je linearni trend izrazito pozitiven. Poletja so se od takrat ogrela za skoraj 3,5 stopinje Celzija. Glede na zadnje 30-letno primerjalno obdobje so bila pred letom 2000 le štiri nadpovprečno topla poletja, v 21. stoletju pa je nadpovprečno topla večina poletij, 15. Letošnje poletje je že deveto zaporedoma nadpovprečno toplo.
Najbolj namočeno poletje od 1950
Letošnje meteorološko poletje je bilo izjemno namočeno. Kazalnik višine padavin je na državni ravni znašal 164 odstotkov, kar je najvišja vrednost za poletje od leta 1950.
Kazalnik padavin je za okrog 20 odstotnih točk višji od doslej najbolj namočenih poletij 1989 (145 odstotkov) ter 1969, 2005 in 1975 (vsi okrog 140 odstotkov).
Najbolj suha poletja v 74-letnem obdobju so bila v letih 2013, 2003 in 2022, vsa s kazalnikom padavin okrog 60 odstotkov.
Najbolj namočen del države je bil letos v pasu od Idrijskega hribovja prek Ljubljanske kotline in Kamniško-Savinjskih Alp proti Koroški, v slovenski Istri in okrog Snežnika ter nekoliko vzhodneje, kjer je kazalnik padavin presegal 180 odstotkov.
Na kar nekaj meteoroloških postajah na tem območju so izmerili več kot dvakratnik običajnih sezonskih padavin. Glede na vrednosti primerjalnega obdobja 1991–2020 je bilo v slovenski Istri, delih Krasa, pasu od ilirskobistriškega območja do Gorenjske in Koroške ter delih Štajerske izjemno namočeno – z rekordnimi vrednostmi za poletje na številnih merilnih mestih.
K izjemno mokremu poletju sta največ prispevala izjemno mokra julij (kazalnik na državni ravni 189 odstotkov) in avgust (kazalnik 212 odstotkov). Marsikje na severu države je bil moker tudi junij, ki je bil na ravni države sicer povprečno namočen, omenjena območja pa so dobila tudi do 40 odstotkov več padavin kot običajno.
V preteklem stoletju smo še imeli obdobja z izrazito mokrimi poletji, v zadnjem desetletju pa se menjavajo sušna in bolj mokra poletja.
Sonca nič manj in nič več kot prejšnja leta
Kljub obilnim padavinam je bilo trajanje sončnega obsevanja, podobno kot za julij in avgust, praktično enako dolgoletnemu povprečju.
Kazalnik sončnega obsevanja je na ravni države znašal 100 odstotkov dolgoletnega povprečja, kar uvršča letošnje poletje med polovico bolj osončenih poletij od leta 1961. Največ sončnega vremena smo imeli v poletjih 2017 in 2000, s kazalnikoma 115 oziroma 113 odstotkov, na nasprotni strani lestvice pa je poletje 1975 z le 80 odstotkov sončnih ur glede na dolgoletno povprečje.
Vsi trije poletni meseci so bili tokrat na ravni države povprečno osončeni, zato je bilo v večini države število sončnih ur letošnjega poletja okrog povprečne vrednosti, relativno več jih je bilo na severozahodu države, ob meji z Avstrijo in na jugu Slovenije.
Najbolj nenavadno poletje, odkar obstajajo podatki
Kot so zapisali pri Arsu, letošnje poletje po skupni statistiki povprečne temperature zraka in višine padavin izrazito odstopa od poletij v zadnjih 74 letih, odkar imamo podatke.
Razsevni graf odklona povprečne temperature zraka in višine padavin za poletja v obdobju 1951–2023:
Kljub izjemno veliki količini padavin je bilo nadpovprečno toplo, običajno pa so deževna poletja hladnejša in primerljivo topla veliko bolj suha kot letošnje. Namočena tla in zrak nad njimi se namreč zaradi izhlapevanja ob sončnem vremenu manj ogrejejo kot suha tla. Letošnje poletje tako izrazito odstopa od statistično najbližjih poletij 2008 in 2020 in po omenjeni skupni statistiki najbolj nenavadno poletje v Sloveniji vsaj od leta 1950.
Spremljajte N1 na družbenih omrežjih Facebook, Instagram in X.
Naložite si našo aplikacijo: na voljo za android in za iOS.
Kakšno je tvoje mnenje o tem?
Bodi prvi, ki bo pustil komentar!