Matozovo ministrstvo namerava nadaljevati projekt, zaradi katerega je SDS kritizirala Stojmenovo Duh

Na ministrstvu za notranje zadeve in javno upravo, na katero so se po reorganizaciji vlade prenesla delovna področja ukinjenega ministrstva za digitalno preobrazbo, so stekle aktivnosti za vnovično vzpostavitev digi info točk.

"Zaradi reorganizacije ministrstev je prišlo do zamika aktivnosti, vendar intenzivno izvajamo pripravljalne aktivnosti za ponovno vzpostavitev svetovanja na digi info točkah," so za N1 navedli na ministrstvu, ki ga vodi minister Franci Matoz iz SDS.

Prav SDS pa je bila ob NSi v prejšnjem mandatu izjemno kritična do projekta digi info točk, ki ga je ministrstvo za digitalno preobrazbo pod vodstvom ministrice Emilije Stojmenove Duh iz Gibanja Svoboda zagnalo v sodelovanju z Obrtno-podjetniško zbornico Slovenije (OZS).

Ukinjanje slabše obiskanih točk in očitki o helikopterskem deljenju javnega denarja

Spomnimo, za vzpostavitev mreže 222 digi info točk, ki so ljudem nudile pomoč in svetovanje pri uporabi digitalnih javnih storitev, je ministrstvo pod vodstvom Emilije Stojmenove Duh leta 2023 z OZS najprej podpisalo pogodbo v vrednosti skoraj 6,5 milijona evrov (z DDV). A so po le nekaj mesecih delovanja 60 točk, torej več kot četrtino, ukinili.

Kot smo poročali na N1, je bil namreč obisk digi info točk precej skromen, saj je v štirih mesecih 222 točk skupaj obiskalo le 15 tisoč ljudi. To pomeni, da so na vsaki točki v povprečju zabeležili samo 17 obiskov na mesec.

V javnosti so se začeli pojavljati očitki, da gre za primer "helikopterskega deljenja" davkoplačevalskega denarja in da bi moral imeti večmilijonski projekt bolj natančno opredeljene cilje. Stojmenova Duh je zanikala, da bi imeli težave pri izvedbi projekta, je pa priznala, da so mrežo točk optimizirali glede na obisk. Brez točk so tako ostali v več manjših krajih po državi, vrednost prvotne pogodbe med ministrstvom in OZS pa se je s 6,5 znižala na 5,8 milijona evrov.

Kljub ukinitvi četrtine točk pa so na ministrstvu pod vodstvom Stojmenove Duh po dobrem letu dni delovanja projekta sporočili, da so z njim dosegli "vse pričakovane cilje", z OZS pa so sklenili novo pogodbo za leto 2025 in za digi info točke na 166 lokacijah po državi namenili še slabih 3,6 milijona evrov (z DDV).

V SDS primerjali digi info točke z nakupom 13.000 prenosnih računalnikov

Projekt se je zaključil 30. novembra lani, do njega pa sta bili tedaj opozicijski SDS in NSi zelo kritični. SDS je proti Stojmenovi Duh vložila kar dve interpelaciji. Prvo je marca 2024 uspešno prestala, poglavitni očitek pa je bil 6,5-milijonski nakup 13.000 prenosnih računalnikov, za katerega je računsko sodišče kasneje ugotovilo, da ni bil gospodaren.

A so opozicijski poslanci že ob obravnavi prve interpelacije proti Stojmenovi Duh v parlamentu digi info točke primerjali z nakupom 13.000 računalnikov. "Ista zgodba, znesek je podoben kot pri nakupu računalnikov. Nekaj se je izšlo, da bo kljukica, to smo pa mi naredili, učinek pa je ali računalniki v Logatcu v skladišču ali minoren obisk na teh digi info točkah. To je digitalizacija te vlade, ki naj bi ji ploskali in jo podpirali," je dejal poslanec SDS Tomaž Lisec.

V drugi interpelaciji – Stojmenovi Duh se zaradi nje ni bilo treba zagovarjati, saj je po razkritju N1, kako se je skušala izogniti kazni zaradi uporabe modrih luči na službeni vožnji v Avstriji, že prej sama odstopila – so v SDS med razlogi za njeno zamenjavo navedli tudi digi info točke.

Stojmenovi Duh so očitali, da je napovedovala velikopotezni projekt, potem pa je v javnosti zagovarjala svoje slabe odločitve. "Dejstvo je, da je bil davkoplačevalski denar znova porabljen neučinkovito in negospodarno," so julija 2024 navedli v SDS.

Ministrstvo: Projekt je dosegel zastavljene cilje

Na ministrstvu za notranje zadeve in javno upravo, ki ga vodi Franci Matoz iz SDS, pa osem mesecev po zaključku projekta menijo drugače. Kot so poudarili za N1, je projekt digi info točk "dosegel zastavljene cilje, saj je prebivalcem po vsej Sloveniji omogočil neposredno in brezplačno pomoč pri uporabi digitalnih javnih storitev, pri čemer so bile točke namenjene različnim skupinam prebivalstva, tudi tistim z manj razvitimi digitalnimi kompetencami".

Kot so izpostavili, je analiza obiskanosti posameznih točk v obdobju od decembra 2024 do novembra 2025 pokazala, da je največja obiskanost točk v veliki meri sovpadala z večjimi mestnimi središči in regijami z visoko gostoto prebivalstva. Ljubljana je tako zabeležila 7.247 obiskov, Maribor 5.049, Kranj 5.411, Celje pa 4.849 obiskov. Po številu obiskov sledijo občine Koper (4.722), Ptuj (3.906), Murska Sobota (3.172), Novo mesto (3.044), Krško (2.812), Velenje (2.653) in Nova Gorica (2.514).

"Ugotovljeno je bilo, da lokacije, kjer so prebivalci bolje seznanjeni z digitalnimi storitvami ali imajo boljšo dostopnost, dosegajo večji uspeh. Na nasprotni strani so občine, kjer je bilo zabeleženo najmanjše število obiskov. Med temi so Turnišče, Mozirje, Ljubno, Cirkulane, Dobrovnik in Grad. Te občine predstavljajo predvsem ruralna območja z nižjo gostoto prebivalstva," so pojasnili na ministrstvu.

Poudarili so, da želijo v sklopu projekta v prihodnje poleg svetovanja in podpore uporabnikom digitalnih javnih storitev na različnih stacionarnih lokacijah zagotoviti več svetovanja in uporabniške podpore na terenu. "S tovrstnim ciljno usmerjenim svetovanjem želimo dvigniti kakovost na način, da se še bolj približamo konkretnim potrebam posamezne ciljne skupine," so še dodali na ministrstvu.