Projekt ministrstva za digitalno preobrazbo "digi info točke" je vreden dobrih šest milijonov evrov. Odprtih je 222 digi info točk po vsej državi, kamor lahko prebivalci pridejo po nasvet in podporo pri uporabi digitalnih javnih storitev, kakršna sta portala eUprava in zVem. Obisk je za zdaj razmeroma skromen. Da gre v tem primeru za "helikoptersko deljenje javnega denarja" ter da bi moralo imeti večmilijonsko javno naročilo bolj natančno opredeljene cilje in kazalce, je prepričan direktor Inštituta za elektronsko participacijo Simon Delakorda.
Ministrstvo za digitalno preobrazbo (MDP) pod vodstvom Emilije Stojmenove Duh je lani jeseni podpisalo več kot 6 milijonov evrov vredno pogodbo z Obrtno-podjetniško zbornico Slovenije (OZS) o odprtju 222 tako imenovanih digi info točk po vsej državi. Preverili smo, kako obiskane so digi info točke, kjer prebivalcem “na razumljiv način nudijo svetovanje in podporo s področja uporabe digitalnih javnih storitev”.
Na razpis ministrstva za ta projekt sta lani prispeli dve ponudbi. Ponudba Pošte Slovenije je bila, kot so nam odgovorili na MDP, “nedopustna”. Ponudba OZS s ceno 8.609.070 evrov z DDV pa je presegala predvidena sredstva. “V postopku s pogajanji z edinim preostalim ponudnikom OZS je MDP izpogajal ceno 6.435.939,20 evra z DDV, ki je bila znotraj višine zagotovljenih sredstev,” so pojasnili. Pogodba je sklenjena za obdobje od 13. 9. 2023 do 30. 11. 2024. Prve digi info točke so odprli lani oktobra, trenutno pa deluje vseh 222 predvidenih točk, v vsaki občini po ena, v mestnih občinah Celje, Kranj, Koper, Maribor, Ljubljana pa po več.
Po pogodbi morajo digi info točke delovati vsaj pet dni v tednu, ko so ob različnih urah, vsaj 18 ur na teden, na voljo obiskovalcem.
Obrtno-podjetniška zbornica Slovenije v projektu sodeluje s 13 partnerji. Med njimi je največji Pošta Slovenije, ki se je, kot rečeno, tudi sama prijavila na razpis. 61 digi info točk deluje v prostorih OZS, 45 točk pa v prostorih Pošte. “Za preostalih 116 točk uporabljamo zunanje lokacije – najete prostore, ki se nahajajo na frekventnih lokacijah in izpolnjujejo vse pogoje po javnem naročilu,” so nam odgovorili v OZS. Na točkah v prostorih OZS in na poštah svetovanja izvajajo tam zaposleni.
Točke najdemo tudi v prostorih občin, zdravstvenih domov, turističnoinformacijskih centrov in nekaterih podjetij, ki se ukvarjajo z digitalnimi storitvami ali prodajo računalniške opreme. “Na ostalih lokacijah so svetovalci zaposleni po različnih oblikah – pogodbe o zaposlitvi, podjemne pogodbe, študenti, s. p. …” so nam pojasnili na OZS. Višine najemnin, dodatnih zaposlitev in drugih stroškov nam na OZS niso razkrili, češ da gre za poslovno skrivnost.
Dober ali slab obisk?
Obiskali smo eno od točk v Ljubljani, ki jo po besedah tam zaposlenega svetovalca obišče okrog pet ljudi na teden. Večinoma pridejo upokojenci ali starejši zaposleni. Na digi točki jim pomagajo pri prijavah v e-upravo, e-zdravje in druge podobne portale ter svetujejo, kako uporabljati elektronsko osebno izkaznico. Ker za prijavo v te sisteme potrebujejo digitalno potrdilo, obiskovalce z digi točke običajno usmerijo na upravne enote, kjer to potrdilo dobijo. Če ima kdo težave pri dostopanju do digitalnih storitev, ga pogosto usmerijo tudi na klicni center e-uprave, brezplačno telefonsko številko, na kateri jim pomagajo tam zaposleni svetovalci.
Svetovalci so se udeležili 10-urnega obveznega dvodnevnega seminarja, ki ga je organiziralo MDP. “Poleg tega smo v OZS zagotovili dva informatika, ki sta nudila podporo svetovalcem ter pripravila spletno stran, ki je namenjena tako svetovalcem DIT kot tudi uporabnikom in vsebuje ogromno koristnih informacij z vsebinami e-storitev,” so pojasnili na zbornici.
Doslej je na digi točkah pomoč poiskalo nekaj več kot 15.000 ljudi. Tako na OZS kot na ministrstvu pravijo, da obisk “ne odstopa bistveno od pričakovanj”, a da se zavedajo, “da učinek ne bo takojšen, saj je proces digitalne preobrazbe postopen.” Na ministrstvu pravijo, da je v zadnjih dveh mesecih obisk glede na načrte upadel za 4 odstotke, “na kar smo na MDP odreagirali s takojšnjimi procesi za morebitno optimizacijo projekta ter z dodatnimi promocijskimi aktivnostmi”. Digi točke oglašujejo “preko vseh offline in online oglaševalskih kanalov,” so povedali na ministrstvu, ki pri oglaševanju sodeluje tudi z Zvezo društev upokojencev.
Helikopterski denar
Če je v štirih mesecih 222 točk obiskalo 15 tisoč ljudi, to pomeni, da jih je vsako točko mesečno obiskalo v povprečju 17. Če bo obisk tudi v prihodnjih mesecih do konca projekta podoben, pomeni, da bo vsak obisk davkoplačevalce stal okrog 130 evrov.
“Odpira se vprašanje racionalne porabe javnega denarja. V besedilu javnega naročila ni bilo zapisano, kakšno je trenutno stanje na tem področju, brez predhodne analize stanja pa težko merimo uspeh projekta,” opozarja direktor Inštituta za elektronsko participacijo Simon Delakorda. “Ministrstvo ni niti analiziralo, kaj prebivalci sploh potrebujejo, pričakovanja o obisku pa niso bila kvantificirana,” dodaja.
Po besedah ministrstva Stojmenove Duh digi info točke dosegajo načrtovane cilje. “Lahko vam postrežemo s podatkom, da je uporaba eUprave v primerjavi z enakim obdobjem lani porastla za približno 80 odstotkov, kar nas zelo veseli,” so zapisali.
“Ker ni nobene analize, ne vemo, kaj je razlog za povečanje uporabe eUprave in ali se uporaba povečuje (tudi) zaradi drugih procesov v družbi ali zaradi tega razpisa,” pa opozarja Delakorda. Del razpisa so po njegovih navedbah tudi portali zVem, SPOT, portal Darsa in drugi, ki ne spadajo pod e-upravo. “Podatkov o obiskih teh portalov pa ministrstvo ni navedlo,” poudarja Delakorda.
Pri tem pa izpostavlja še dejstvo, da “javno naročilo govori o krepitvi digitalnih kompetenc, pri projektu digi info točk pa ne gre za to. Iz dokumentacije je razvidno, da ne gre za izobraževanja ali usposabljanja, ampak bolj za svetovanje, nudenje informacij in podporo. Zato na ceno, ki jo ima projekt na posameznega uporabnika, ne moremo gledati kot na ceno izobraževanj,” pravi in dodaja, da gre v tem primeru za “helikoptersko deljenje javnega denarja”, ko se tega najprej vrže v družbo, naknadno pa skuša ugotoviti, ali je bilo to koristno ali ne. “Večmilijonsko javno naročilo bi moralo imeti bolj natančno opredeljene cilje in kazalce,” je prepričan.
Kakšno je tvoje mnenje o tem?
Sodeluj v razpravi ali preberi komentarje