Kokot dviguje prah z vprašanji vladi: kaj jo zanima o vozniškem izpitu in umetnem vplivu na vreme?

Vodja poslancev Resnice Katja Kokot je na vlado naslovila poslansko vprašanje in pobudo za spremembo zakona o voznikih ter zakona o pravilih cestnega prometa v delu, ki se nanaša na odvzem vozniškega dovoljenja, prepoved vožnje in ponovno opravljanje vozniškega izpita po hujših cestnoprometnih prekrških.

Kot je v obrazložitvi svojega vprašanja in pobude navedla Kokot, se je nanjo obrnil državljan, "ki meni, da bi bilo mogoče sedanjo ureditev oblikovati bolj sorazmerno, pri čemer bi se ponovno opravljanje vozniškega izpita praviloma zahtevalo le v posebej tveganih oziroma ponavljajočih se primerih, večji poudarek pa bi bil na rehabilitacijskih ukrepih, zdravstvenih pregledih in individualni presoji".

Zanima jo, ali ima Slovenija strožjo zakonodajo od drugih držav članic EU

Na podlagi navedenega Kokot zanima, ali vlada meni, da je sedaj veljavna ureditev odvzema vozniškega dovoljenja ter obveznega ponovnega opravljanja vozniškega izpita v primeru hujših cestnoprometnih prekrškov ustrezna in sorazmerna z vidika prometne varnosti, individualizacije sankcij ter načela sorazmernosti. Vlado je tudi pozvala, naj navede strokovne, pravne in druge podlage, na katerih temelji takšna ocena ter pojasni, ali razmišlja o spremembi veljavne zakonodaje.

Zanima jo tudi, s katerimi analizami, podatki in ocenami o izvajanju veljavne ureditve razpolaga vlada ter ali je preučila možnost uvedbe "bolj individualiziranega" sistema sankcioniranja, pri katerem bi bilo ponovno opravljanje vozniškega izpita predpisano v posebej tveganih ali ponavljajočih se primerih, v drugih primerih pa bi se uporabili ukrepi, kot so daljša prepoved vožnje, rehabilitacijski programi, zdravstveni ukrepi ...

Ob tem je pozvala vlado, naj pojasni razloge za morebitno zavrnitev takšne rešitve ter pojasni, ali slovensko ureditev na tem področju ocenjuje kot primerljivo ali strožjo od ureditev v drugih državah članicah EU.

Štaba: Na tem področju nam ni treba "odkrivati tople vode"

Predsednik Zavoda Varna pot in Evropskega združenja žrtev prometnih nesreč FEVR Robert Štaba poslanskega vprašanja in pobude Kokot za spremembo zakonodaje ni želel komentirati. Kot je poudaril za N1, pa nam v Sloveniji na tem področju ni treba "odkrivati tople vode", saj v EU obstaja veliko primerov dobrih praks, ki so se izkazali za učinkovite.

"Mislim, da smo trenutno edina država v EU, v kateri alkohol ni vzrok za prometno nesrečo, ker imamo tako visoke pravne standarde. Prav alkohol pa je v zadnjih 20 letih vzrok za 30 odstotkov prometnih nesreč, ki se končajo s smrtjo ali pa s hudimi poškodbami. Preprosto poglejmo, kaj v Evropi dobro funkcionira, in to prenesimo v Slovenijo, ali pa še kaj nagradimo v boljše," je poudaril Štaba.

Ob tem je izpostavil primer Švedske, ki je svoj program varnosti v cestnem prometu letos nadgradila s 300 konkretnimi aktivnostmi, ki naj bi izboljšali varnost. "Je pa to tek na dolge proge. Vedno je treba delati analitično, racionalno in pogledati primere dobrih praks, ne pa izhajati iz enega samega primera," je dejal Štaba, ki sicer opaža, da se je Slovenija v zadnjem času malce umaknila od trenda zmanjševanja najhujših posledic prometnih nesreč.

Poudaril je še, da ni pristaš represije, vendar pa ta mora biti "hitra, jasna, učinkovita, efektivna in mora tudi boleti". "Če človeku enkrat spodleti, mu lahko damo pogojno, ampak ko se to zgodi drugič, pa tega ne moremo več tolerirati. Nekateri pa bi imeli pogojno na pogojno," je dodal Štaba.

Kokot: Če imajo druge države EU to tako urejeno, potem to ni slab predlog

Kokot pa je za N1 dejala, da poslanska vprašanja in pobude razume kot mehanizem, prek katerega državljani od pristojnih dobijo odgovore na vprašanja, ki jih zanimajo. "Svoj glas dajem na voljo ljudem in to razumem kot del neposredne demokracije. Na ta način lahko državljani dobijo odgovore od vlade ali ministrstev, ki jih sicer ne bi, če jih ne bi jaz postavila," je pojasnila vodja poslancev Resnice.

Na vprašanje, ali se torej strinja, da bi morali ponovno opravljanje vozniškega izpita zahtevati samo v primeru hujših oziroma ponavljajočih se prekrškov, pa je odgovorila: "To zadevo sem preučila. Če imajo druge države EU to tako urejeno, potem to ni predlog, ki bi bil tako slab."

Ob tem je poudarila: "Števila prometnih nesreč ne bomo zmanjšali samo z represijo, ampak z vzgojo. Ne glede na to, da smo kazni za prometne prekrške v preteklosti že povečali, nam ni uspelo zmanjšati števila nesreč. Mogoče bi bilo treba pogledati, kako ravnajo druge države EU in poseči še po kakšnih drugih ukrepih."

O geoinženiringu: Nisem seznanjena, da bi poleg protitočnih letal in srebrovega jodida uporabljali še kaj drugega

Kokot je v tem mesecu vložila že 16 poslanskih vprašanj in pobud. Največ prahu je v javnosti dvignilo njeno vprašanje o umetnem vplivanju na vreme in geoinženiringu, ki ga je naslovila na vlado. Zanima jo, katere dejavnosti umetnega vplivanja na vreme se poleg letalske obrambe pred točo še izvajajo v Sloveniji, kdo jih dovoljuje ter kako se nadzorujejo njihovi vplivi na okolje in zdravje ljudi.

Kot je zapisala, se namreč v javnosti "pojavljajo vprašanja o morebitnem umetnem vplivanju na vreme, uporabi geoinženirskih postopkov ter civilni ali vojaški uporabi tehnologij za spreminjanje vremenskih oziroma drugih okoljskih procesov".

Vodja poslancev Resnice je za N1 poudarila, da gre tudi v tem primeru za vprašanje, ki ga je dobila od državljana. "Že sama obramba proti toči je v bistvu geoinženiring oziroma preoblikovanje vremena. Tu ne gre za neke misteriozne postopke, poglejte samo, kaj delajo na Kitajskem in v Dubaju. Državljana zanima, ali se karkoli od tega izvaja tudi na našem območju," je pojasnila.

Kot je navedla, sama sicer ni seznanjena, da bi poleg protitočnih letal in srebrovega jodida uporabljali še kaj drugega. "Nimam pa težav s tem, če ljudi to zanima. Naj jim odgovorijo," je še dodala Kokot.