V Ljubljani se je začela največja diplomatska konferenca, ki jo je Slovenija kadarkoli gostila. Udeleženci razpravljalo o konvenciji, s katero bi zapolnili pravne praznine pri preiskavi in pregonu najtežjih mednarodnih hudodelstev. Če bo konvencija sprejeta, bo to prva pomembnejša mednarodna pogodba s področja mednarodnega kazenskega prava po Rimskem statutu leta 1998. Depozitar konvencije bo Nizozemska, ime pa bo nosila tudi po slovenski prestolnici.
Slovenija od danes do 26. maja gosti diplomatsko konferenco za sprejem konvencije o sodelovanju pri pregonu genocida in drugih hudodelstev.
“Zelo sem ponosna na uspešno organizacijo te diplomatske konference,” je na novinarski konferenci po otvoritvi dvotedenskega dogodka povedala zunanja ministrica Tanja Fajon. Po njenih besedah bo nastajajoča konvencija predstavljala pomemben mejnik v razvoju mednarodnega kazenskega prava in boju proti nekaznovanosti.
Poleg ministrice Fajon so na novinarski konferenci spregovorile še štiri ministrice – ministrica za pravosodje Dominika Švarc Pipan, zunanja ministrica Belgije Hadja Lahbib, nizozemska ministrica za pravosodje Dilan Yesilgöz-Zegerius in zunanja ministrica Mongolije Battsetseg Batmunkh – ter državni sekretar na argentinskem ministrstvu za zunanje zadeve Pablo Anselmo Tettamanti.
Švarc Pipan je poudarila, da je eden od ciljev konvencije ta, da se storilce mednarodnih hudodelstev pripelje pred roko pravice, žrtvam pa nudi pravico.
Konvencija MLA po besedah predstavnikov držav pobudnic, ki prihajajo z vseh kontinentov, nikakor ne tekmuje z Rimskim statutom, na katerem temelji Mednarodno kazensko sodišče, temveč je njen namen zapolniti vrzeli, ki trenutno obstajajo na področju pregona storilcev mednarodnih hudodelstev, med katerimi so tudi voditelji držav.
Kitajska in Rusija, dve izmed velesil, v procesu oblikovanja konvencije ne sodelujeta. Vendar to državam pobudnicam ne jemlje zagona, saj da konvencijo že zdaj podpira več deset držav. Prav tako bo k podpisu konvencije, ko bo ta sprejeta, lahko pristopila katerakoli država. Tudi, denimo, ZDA, ki jih za zdaj tudi še ni na seznamu držav podpornic za sprejem konvencije.
Kaj so govorci povedali na otvoritvi konference?
“Ključ do našega uspeha je krepitev sodelovanja in politične volje držav za izvajanje preiskav in pregona najhujših mednarodnih zločinov. Kot države imamo za to glavno dolžnost. Prepričana sem, da bo konferenca prišla do uspešnega zaključka,” je na otvoritvi konference dejala ministrica Tanja Fajon. “Pred tremi desetletji smo bili priča grozljivim zločinom v naši neposredni soseščini in globoko razumemo vlogo pravice pri končanju sporov, spravi in zdravljenju globokih ran posameznikov in družb.”
Kot eno od prednostnih področij pri pregonu zločinov je izpostavila spolno nasilje, zlasti v času oboroženih spopadov. “Vojske in milice uporabljajo spolno nasilje kot vojno taktiko. Zato moramo zagotoviti, da se globoke rane žrtev zacelijo z zagotavljanjem pravice. Žrtve morajo biti slišane.”
Tudi ministrica Švarc Pipan je prepričana, da bo delegatom v naslednjih dveh tednih uspelo uskladiti stališča in najti skupne rešitve za izboljšanje nacionalnih kazenskih postopkov. Opozorila je, da nekaznovanost za mednarodna kazniva dejanja ostaja resna grožnja pravni državi, povečuje nevarnost nadaljnjega nasilja ter resno spodkopava prizadevanja za zaščito temeljnih človekovih pravic in dostojanstva. “Naša dolžnost je torej, da še naprej krepimo svoja prizadevanja za odpravo nekaznovanosti, da storilce pripeljemo pred sodišče, žrtve pa pred pravico,” je dodala.
Pri tem se je oprla predvsem na zagotavljanje podpore in zaščite otrokom kot udeležencem v kazenskih postopkih. “Vzpostaviti moramo učinkovite sisteme podpore in zaščite otrok, ki so v glavnem žrtve in priče v kazenskih postopkih. Hkrati pa ne smemo pozabiti na posebne potrebe in ranljivosti otrok, ki se lahko znajdejo na drugi strani pravice,” je dejala.
Sodnica Mednarodnega kazenskega sodišča (ICC) Kimberly Prost je pohvalila trenutni osnutek konvencije MLA ter ga označila za jasnega in celovitega. “Odraža najboljšo prakso, ki se je razvila v preteklih letih. V imenu ICC lahko z gotovostjo zatrdim, da to pobudo močno podpiramo. Je korak naprej pri spodbujanju Rimskega statuta in preprečevanju nekaznovanosti,” je dejala. “Konvencija MLA bo državam pomagala pri izpolnitvi svoje odgovornosti in pregonu storilcev najhujših kaznivih dejanj na nacionalni ravni,” pa je poudarila zunanja ministrica Belgije Hadja Lahbib.
Nizozemska ministrica za pravosodje Dilan Yesilgöz-Zegerius je opozorila, da pomanjkanje takšnega pravnega okvirja otežuje pregon zločinov in omogoča vojnim zločincem, da se izognejo pravici. “Ta je zdaj zaradi ruske agresije v Ukrajini bolj aktualen kot kdaj koli prej,” je dejala in dodala, da so Ukrajina in številne druge države že sprožile preiskave vojnih zločinov, storjenih na ukrajinskih tleh. Tudi zunanja ministrica Mongolije Battsetseg Batmunkh in državni sekretar zunanjega ministrstva Argentine Pablo Anselmo Tettamanti sta predstavila pomen konvencije in se strinjala, da imajo najhujši zločini uničujoče posledice ne le za žrtve, ampak tudi za celotno mednarodno skupnost.
Slovenija bo diplomatsko konferenco za sprejem konvencije o mednarodnem sodelovanju pri preiskavah in pregonu genocida, hudodelstev zoper človečnost, vojnih hudodelstev in drugih mednarodnih hudodelstev (konvencija MLA) gostila do 26. maja. Na njej sodeluje okoli 300 strokovnjakov s področja mednarodnega javnega in mednarodnega kazenskega prava iz 71 držav podpornic konvencije MLA. Cilj konference je, kot že rečeno, sprejem konvencije, s katero se bodo zapolnile pravne praznine na področju mednarodne pravne pomoči in izročitev v okviru nacionalnih postopkov zoper domnevne storilce najtežjih mednarodnih zločinov.
Pobuda deluje kot samostojen proces zunaj okvira Združenih narodov.
Spremljajte N1 na družbenih omrežjih Facebook, Instagram in Twitter.
Naložite si našo aplikacijo: na voljo za android in za iOS.
Kakšno je tvoje mnenje o tem?
Sodeluj v razpravi ali preberi komentarje