Kdo bo v Turčiji osvojil predsedniški mandat – dosedanji predsednik Recep Tayyip Erdogan ali njegov glavni izzivalec Kemal Kilicdaroglu – bo, kot vse kaže, znano v drugem krogu predsedniških volitev 28. maja. Kaj pomeni, da se bo Erdogan za tretji mandat zelo verjetno boril v drugem krogu? In zakaj presenečajo izidi parlamentarnih volitev? Pogovarjali smo se z dr. Farisom Kočanom s Centra za mednarodne odnose na Fakulteti za družbene vede v Ljubljani.
Uradni volilni izidi še niso znani, a po veliki večini preštetih glasov vse kaže na to, da bo Turčija novega (starega) predsednika dobila v drugem krogu.
Turški predsednik Recep Tayyip Erdogan naj bi v nedeljskem prvem krogu zbral dobrih 49 odstotkov glasov podpore, njegov glavni izzivalec, kandidat združene opozicije šestih precej raznolikih strank Kemal Kilicdaroglu, pa okoli 45 – veliki met, da bi po številu glasov skladno z nekaterimi napovedi celo premagal Erdogana, mu torej ni uspel.
Tretjega kandidata na predsedniških volitvah v Turčiji, ultranacionalista Sinana Ogana, je medtem podprlo okoli pet odstotkov udeležencev volitev. Koga bo Ogan podprl v drugem krogu volitev, ki bodo predvidoma čez dva tedna, uradno še ni znano, saj mora o tem, kot je sporočil v nedeljo, najprej razmisliti. Lahko pa Erdogan računa vsaj na večino Oganovih glasov, če že ne na vse, je za N1 komentiral dr. Faris Kočan s Centra za mednarodne odnose na ljubljanski Fakulteti za družbene vede.
Razlog za to je (tudi), da je Kilicdarogluja kot predsedniškega kandidata podprla prokurdska stranka HDP, ki ji mnogi očitajo sodelovanje s Kurdsko delavsko stranko (PKK), v Turčiji (in na Zahodu) uvrščeno na seznam terorističnih organizacij.
Kako trdna je Erdoganova oblast?
Ker je bila volilna udeležba v nedeljo izjemno visoka, možnosti za to, da bi Kilicdaroglu v drugem krogu lahko premagal Erdogana, ni prav dosti: morda pa bi Erdoganov izzivalec vendarle lahko imel možnost, če bi volilce, ki tokrat niso volili, prepričal, naj se v drugem krogu odpravijo na volišča, je ocenil dr. Kočan.
Da so tokratne volitve izjemno pomembne, celo prelomne za prihodnost Turčije, je dobro znano. Tudi naš sogovornik je med tistimi, ki ocenjujejo, da bi Erdogan v primeru nove zmage dokončno dobil priložnost za popolno utrditev na oblasti.
Erdogan je sicer po Kočanovih besedah volilno kampanjo nekoliko presenetljivo reduciral na “tako imenovani kulturni boj”, pri čemer je spomnil na simbolična zaključka volilnih kampanj. Erdogan je namreč svojo kampanjo sklenil z večerno molitvijo v Hagiji Sofiji, Kilicdaroglu pa je obiskal mavzolej Mustafe Kemala Ataturka, očeta moderne (sekularne) turške republike.
“Ključna sinteza teh volitev je, da humanitarna katastrofa, posledice potresov in katastrofalna ekonomska slika Turčije na Erdogana zares močno ne vplivajo,” je poudaril dr. Kočan.
Spomnimo: Turčijo že nekaj let pesti huda gospodarska kriza, inflacija je zelo visoka, pri čemer pa je tudi turška lira v odnosu do dolarja izgubila dobršen del svoje vrednosti. Dvome o Erdoganovi oblasti je okrepilo tudi februarsko tresenje tal, ki je bilo usodno za več kot 50.000 ljudi in po katerem so kritiki Erdoganu očitali tako prepočasno zagotavljanje pomoči kot tudi to, da je – med drugim – dopustil gradnjo neustreznih, nevarnih stanovanjskih zgradb.
“Vse kaže na to, da so ljudje kupili Erdoganovo razlago, da je bila vse to božja volja,” je še dodal sogovornik.
“Presenečenje” na parlamentarnih volitvah
Turški državljani v nedeljo niso volili le predsednika, ampak tudi poslance v 600-članskem turškem parlamentu. Predvolilne napovedi, da si niti Erdoganova niti Kilicdaroglujeva naveza ne bosta zagotovili večine sedežev, se ni uresničila. Erdoganova stranka Pravičnost in razvoj (AKP) naj bi resda izgubila nekaj sedežev, a si je, kot vse kaže, skupaj z zavezniško stranko Nacionalistično gibanje (MHP) v parlamentu zagotovila več kot 300 glasov.
Parlamentarne volitve so, tako dr. Kočan, “največje presenečenje volitev”, saj predvolilne ankete niso kazale, da bo MHP sploh dosegla sedemodstotni parlamentarni prag. Po za zdaj še neuradnih izidih je Kilicdaroglujeva opozicija osvojila dobro tretjino sedežev v parlamentu, na tretje mesto pa se je uvrstilo Zavezništvo za delo in svobodo, ki združuje več strank levega političnega pola in prokurdsko stranko HDP, za katero je veljalo, da bo ključni jeziček na tehtnici, če nobena od vodilnih koalicij ne bi zbrala parlamentarne večine.
Ker bo Erdogan skupaj z zavezniki predvidoma še naprej obvladoval parlament, bi Kilicdarogluju tudi morebitna zmaga v drugem krogu predsedniških volitev prinesla kar nekaj težav. Kilicdaroglu, ki je skupaj s koalicijo napovedal vrnitev parlamentarnega sistema v Turčijo, bi namreč moral vladati s predsedniškimi dekreti, pri čemer pa lahko, kot je opozoril dr. Kočan, parlament te dekrete vselej da v presojo ustavnim sodnikom, ki pa so blizu stranki AKP.
Spremljajte N1 na družbenih omrežjih Facebook, Instagram in Twitter.
Naložite si našo aplikacijo: na voljo za android in za iOS.
Kakšno je tvoje mnenje o tem?
Sodeluj v razpravi ali preberi komentarje