Ministrstvo za notranje zadeve zavrača očitke, da bi pri objavljanju naslovov, na katerih kandidati za predsednika republike, zbirajo podpise podpore, ravnali diskriminatorno. Poudarili so, da so kandidati znani šele, ko DVK preizkusi zakonitost vloženih kandidatur. Ministrstvo zato ne more vedeti, kdo vse zbira podpise in kdo namerava vložiti kandidaturo s podpisi volilcev. Od kandidatov tudi ustavno sodišče pričakuje skrbnost, so še dodali. Nekdanji ustavni sodnik Peter Jambrek pa meni, da je prednost, ki jo vladajoči dajejo eni kandidatki, nezaslišana kršitev ustave. Pričakuje ustavno obtožbo notranje ministrice.
Ministrstvo za notranje zadeve je prejšnji teden upravnim enotam in nekaterim ministrstvom posredovalo dopis s prošnjo, naj na vidnem mestu objavijo naslov, kamor lahko volilci pošiljajo podpise podpore za kandidaturo dveh kandidatk za predsedniške volitve.
Objava naslova, na katerem podpise zbira Nataša Pirc Musar, je nekatere zmotila. V političnih krogih, zlasti v SDS, je završalo – ravnanje notranjega ministrstva so ocenili kot vstop ministrstva v kampanjo zbiranja podpisov za Pirc Musar. “Popolnoma jasno je, da bi morali pristojni organi na teh mestih in uradnih portalih objaviti naslove vseh štabov kandidatov, ki zbirajo podpise, če objavijo enega. Ne glede na ‘prošnje’. Naslov Musar so objavili zato, ker pač nima dovolj podpisov,” je zapisal prvak SDS Janez Janša.
Ministrstvo zavrača očitke o diskriminatorni praksi
Ministrstvo je odločno zavrnilo očitke, da bi pri tem ravnali diskriminatorno. Tovrstna praksa je vzpostavljena že več kot 15 let in ni neustavna ali nezakonita, saj dejansko omogoča vsem kategorijam volilcev enak položaj oziroma enako izvrševanje volilne pravice v postopku zbiranja podpisov podpore, so zapisali na ministrstvu.
Pojasnili so, da zakonodaja ne predpisuje načina oddajanja podpisov podpornikov. Načeloma volilci kandidata podprejo s podpisom na predpisanem obrazcu, ki ga podpišejo osebno na upravni enoti. Vendar nekateri tega ne morejo storiti: gre za osebe v bolnišnicah, domovih za starejše občane, zavodih za invalidne osebe in zapornike. Ti lahko svojo podporo izrazijo tako, da njihov podpis na obrazcu potrdi posebej za to pooblaščena oseba organa oziroma pravne osebe. Volilci, ki bivajo v tujini, pa podporo izrazijo tako, da njihov podpis na obrazcu potrdi uradna oseba diplomatsko-konzularnega predstavništva Republike Slovenije v tujini ali oseba, ki jo za potrjevanje identitete volilcev določi ministrstvo za zunanje zadeve.
Ti volilci morajo obrazce podpore sami poslati bodočim kandidatom. Zato je notranje ministrstvo vzpostavilo prakso, da se naslovi kandidatov v teh ustanovah objavijo samo na izrecno prošnjo bodočega kandidata. Ob tem na ministrstvu poudarjajo, da so kandidati za predsednika dejansko znani šele po tem, ko Državna volilna komisija preizkusi zakonitost vloženih kandidatur. “Ministrstvo za notranje zadeve dejansko ne more vedeti, kdo vse zbira podpise podpore in kdo vse namerava vložiti kandidature s podpisi volilcev,” so zapisali.
Dodali so še, da je tudi ustavno sodišče že zavzelo stališče, da se od bodočih kandidatov pričakuje skrbnost pri uresničevanju volilne pravice. Notranje ministrstvo je že začelo pripravljati pobudo za spremembo zakonodaje tako, da bo seznanitev volilcev s podatki o kandidatih in njihovih naslovih bolj jasno določena.
Doslej objavili naslove štirih kandidatov
Do sedaj je ministrstvo objavilo naslove štirih kandidatov za mesto predsednika republike.
Ob zadnjih državnozborskih volitvah ministrstvo zaprosil za posredovanje podatkov ni prejelo. Ob volitvah v Evropski parlament leta 2019 so prejeli štiri zaprosila. Ob predsedniških volitvah leta 2017 pa so dobili informacijo o naslovu, ki ga je kandidat posredoval izključno Upravni enoti Ljubljana, ki je naslov tudi objavila. Ob državnozborskih volitvah leta 2014 so prejeli tri zaprosila za objavo naslova, ob volitvah v Evropski parlament leta 2009 pa so posredovali en naslov.
Jambrek: Prednost, ki jo dajejo eni kandidatki, je nezaslišana kršitev ustave
Nekdanji ustavni sodnik Peter Jambrek, ki je sicer podpornik predsedniške kandidatke Nine Krajnik, pred dnevi dejal, da državni organi za razliko od državljanov ne uživajo ustavne pravice do svobode ravnanja. Svoje pristojnosti lahko državni organi po Jambrekovih navedbah izvajajo le, če imajo za to pravno podlago, za ravnanje, ki ga je na zaprosilo Pirc Musar naročilo notranje ministrstvo, pa ta ne obstaja.
Bivši ustavni sodnik je še poudaril, da je prednost in privilegiji, ki jih v volilnih procesih vladajoči dajejo eni kandidatki, nezaslišana kršitev ustave. Pričakuje, da bo ministrica za notranje zadeve Tatjana Bobnar deležna ustavne obtožbe. Jambrek je še dodal, da gre pri opravilih v korist ene volilne opcije za izpodkopavanje temeljev demokracije v Sloveniji. “Demokracija sloni na poštenih volitvah,” je poudaril.
“Mislim, da ima kolega Jambrek prav, ko pravi, da za to ni nobene zakonske podlage. In da so bila izrecno kršena načela delovanja državne uprave,” je za TVS dejal pravni strokovnjak Rajko Pirnat. Po njegovih navedbah ima lahko vpletenost ministrstva v zbiranje podpisov volilcev posledice na izid volitev. “Menim, da lahko pride do izpodbijanja kandidatur,” je dejal Pirnat. Kot je sklenil, je bila odločitev kandidatov, da se obrnejo na ministrstvo, lahkomiselna in nepotrebna, ker lahko pripelje do mnogih neželenih posledic.
Spremljajte N1 na družbenih omrežjih Facebook, Instagram in Twitter.
Kakšno je tvoje mnenje o tem?
Sodeluj v razpravi ali preberi komentarje