Predsedniška tekma postaja vse bolj napeta in zanimiva, v zadnjih dneh je prišlo do nekaj preobratov. Na volitve bo šel Milan Brglez iz SD, vendar še ni jasno, ali bo dobil podporo drugih dveh koalicijskih strank. V oddaji N1 STUDIO smo se pogovarjali z Borutom Sajovicem, vodjo poslanske skupine Gibanja Svoboda, in Janijem Prednikom, vodjo poslanske skupine Socialnih demokratov.
Potem ko je od namer za kandidaturo na predsedniških volitvah odstopila Marta Kos, napovedana kandidatka Gibanja Svoboda, so Socialni demokrati spremenili svojo odločitev, da svojega kandidata v prvem krogu volitev ne bodo imeli. V četrtek so potrdili, da z njihovo podporo na volitve odhaja evropski poslanec Milan Brglez.
Umik Marte Kos kot “nov moment”
“V politiki venomer prihaja do nekih novih momentov in tudi znotraj SD smo ocenili, da je to moment, da naš kandidat vstopi v bitko,” je vodja poslanske skupine SD Jani Prednik v oddaji N1 STUDIO odgovoril na vprašanje, ali je bil prav umik Marte Kos razlog, da so se Socialni demokrati odločili za podporo Brglezu.
“Znotraj stranke smo opravili temeljit razgovor, koga poslati na te predsedniške volitve,” je pojasnil, “dejstvo je, da imamo mnogo kadrov, ki so sposobni zasedeti vse funkcije v državi”. Za predsedniške volitve so evidentirali 70 kandidatov. “V četrtek popoldne smo na veselje nas vseh soglasno podprli Milana Brgleza, ki je imel od samega začetka največ možnosti,” je dejal Prednik. Niso se pa še odločili, ali bo Brglez kandidiral s podpisi poslancev ali volivk in volivcev.
Ob tem so socialni demokrati k podpori Brglezu pozvali preostali dve koalicijski stranki. Pričakovati je bilo, da se jim bo največja parlamentarna stranka Gibanje Svoboda pridružila že v četrtek. Namesto tega pa so člani sveta podprli sklep, naj se predsednik stranke in vlade Robert Golob pogovori z vsemi neodvisnimi kandidati, stranka pa bo nato podprla enega od njih.
“Neodvisen kandidat, ki pooseblja vrednote Gibanja Svoboda”
Informacije, ki so kazale, da bo Gibanje Svoboda že v četrtek podprlo Brgleza, je vodja poslanske skupine največje parlamentarne stranke Borut Sajovic označil za ugibanja. “V četrtek sem bil ponosen, da sem član te stranke,” je poudaril, “notranja demokracija deluje, prav vsakdo od več kot šestdesetih imel pravico izraziti svoje mnenje, svoj pogled na problematiko. Zagotovo je jasno sporočilo, da so predsedniške volitve zelo pomembne in da bomo na njih aktivno sodelovali z neodvisnim kandidatom.”
Zagotovil je, da je še dovolj časa do 22. septembra, ko se uradno začne volilna kampanja in bo stranka začela pozivati volivke in volivce na volišča.
Celotno oddajo N1 STUDIO si lahko ogledate v video posnetku zgoraj in TUKAJ.
V odgovoru na vprašanje, s kom od predsedniških kandidatov se bo Golob pogovarjal, je Sajovic dejal, da bodo to tisti neodvisni kandidati, ki poosebljajo vrednote Gibanja Svoboda. Te vrednote so spoštovanje, svoboda in zaupanje, je naštel in dodal, da mora dati kandidat prednost spoštovanju človekovih pravic in pravne države.
Bolj natančen Sajovic ni želel biti. Opozoril je, da se lahko pojavi še kakšen nov kandidat ali kandidatka. “Predsednik Golob ima zahtevno vlogo, opraviti večje število razgovorov. Potem bomo obvestili javnost,” je dejal.
Po naših neuradnih informacijah je še vedno najbolj verjetno, da bo Gibanje Svoboda podprla prav Brgleza. V stranki pa naj bi pričakovali, da se Brglez pred tem odpove kandidaturi za podpredsednika SD.
Prednik je v petek povedal, da bi bilo za Socialne demokrate sprejemljivo, če Brglez ne bi bil strankarski kandidat. In čeprav enako kot Sajovic meni, da je dobro, če koalicija nastopi s skupnim kandidatom, je poudaril, da je najpomembnejša podpora volivk in volivcev.
“Brglez je eden najbolj izkušenih politikov, vsi ga poznamo kot neomajnega borca za človekove pravice in vladavino prava. Vemo, da je tudi zelo dober šahist, kar pomeni, da vleče zelo dobre poteze. V teh časih bomo potrebovali človeka, ki zna razmišljati deset potez naprej. Dejstvo, da si mi in verjetno tudi on želimo širše politične podpore, a najpomembnejše je, da ga podprejo državljanke in državljani,” je povedal.
O tem, ali lahko Brglez računa tudi na podporo tretje koalicijske stranke Levice, Prednik nima informacij. Levica naj bi odločitev sprejela v začetku prihodnjega tedna. Njen koordinator Luka Mesec je v četrtek dejal, da se Brgleza spominja kot dobrega predsednika DZ in da ga bo kot takega tudi predstavil stranki.
O energetski krizi, podvojenih otroških dodatkih in interpelacijah
Poslanci se bodo prihodnji petek sestali na izredni seji, na kateri bodo razpravljali o ukrepih za omilitev posledic inflacije in energetske draginje, je danes sklenil kolegij predsednice DZ Urške Klakočar Zupančič. Sklic seje so zahtevali v poslanski skupini SDS, kjer so prepričani, da so dosedanji ukrepi vlade neprimerni. Zato ji priporoča, da zakonsko določene dajatve na energente zniža na najnižjo možno davčno stopnjo pet odstotkov, energetski dodatek pa nameni vsem državljanom. Poviša naj znesek pomoči gospodarstvu in kmetijstvu, spodbudi Evropsko komisijo k spremembi formule izračuna cen električne energije ter odstopi od napovedanih sprememb zadnje novele zakona o dohodnini.
Sajovic in Prednik sta zagotovila, da je koalicija odprta za opozicijske predloge. Dokaz za to sta dva skupna sestanka o energetski krizi, je pojasnil Sajovic, Prednik pa je spomnil, da koalicija ni zavrnila vseh predlogov zakonskih sprememb, ki jih je SDS vložila pred parlamentarnimi počitnicami. Sajovic je ob tem poudaril, da so podporo znižanju DDV na energente napovedale vse parlamentarne stranke.
Na izredni seji bo državni zbor obravnaval tudi vladni predlog drugega draginjskega dodatka, ki bi bil izplačan kot podvojen otroški dodatek v novembru, decembru in januarju. “Ne gre za bon, bonbon ali darilo, ampak za pomoč, ki je odvisna od prihodkov družin,” je Sajovic in napovedal, da bodo predstavniki koalicije ta stavek ponavljali.
V pogovoru so se dotaknili še morebitnih interpelacij ministra za obrambo Marjana Šarca, ki sodi v kvoto Gibanja Svoboda, in ministrice za zunanje zadeve Tanje Fajon, ki je predsednica SD. Prednik je menil, da so interpelacije lahko koristne tudi za tiste, ki so interpelirani. “Širši javnosti lahko pojasni, da je imel prav,” je dejal. S Sajovicem sta tudi zavrnila očitke, na podlagi katerih na naj bi SDS utemeljila interpelaciji, če bi se zanju odločila. Pri Šarcu je največjo opozicijsko stranko zmotila odpoved pogodbe o nakupu oklepnikov boxer, pri Tanji Fajon pa njena domnevna “zloraba diplomatske mreže” za zbiranje podpisov kandidatke Nataše Pirc Musar za vložitev predsedniške kandidature.
Spremljajte N1 na družbenih omrežjih Facebook, Instagram in Twitter.
Naložite si našo aplikacijo: na voljo za android in za iOS.
Kakšno je tvoje mnenje o tem?
Sodeluj v razpravi ali preberi komentarje