Na šolskem ministrstvu sme po novem od doma delati le desetina zaposlenih

Kot smo že poročali, so se na MZIM, ki ga vodi Borut Rončević, s septembrom spremenila pravila glede dela na domu. Če je imelo pred tem možnost dela na domu približno 90 odstotkov zaposlenih, je to zdaj omogočeno samo izjemam.

"Na ministrstvu so vodje za opravljanje dela na domu predlagali dobro tretjino zaposlenih, pri čemer je bilo delo na domu doslej odobreno približno desetini vseh zaposlenih," so na naše poizvedovanje odgovorili v službi za odnose z javnostmi.

Po naših neuradnih informacijah je bilo delo od doma od septembra odobreno tudi nekaterih novim sodelavcem, ki zanj sploh niso zaprosili in ga ne koristijo.

Prošnje je obravnavala generalna sekretarka ministrstva. To funkcijo kot vršilka dolžnosti zaseda Maja Kocjan.

Očitki o netransparentnosti

Zaposleni na ministrstvu opozarjajo, da enotnih objektivnih kriterijev za presojanje možnosti dela od doma ni ter da se spremembe vsiljujejo brez utemeljenih argumentov. "Na ministrstvu so zaposleni številni ljudje, ki se na delo vsakodnevno vozijo tudi iz več ur oddaljenih krajev, imajo majhne otroke in številne družinske obveznosti. Mnogi med njimi so delo od doma že opravljali več let, kakovostno, odgovorno, učinkovito in z zelo dobrimi rezultati. Kljub temu jim je bila ta možnost odvzeta," so nam sporočili. "Zato se postavlja vprašanje, zakaj zaposlenim, ki so dokazano uspešno opravljali delo od doma, ta možnost ni več omogočena."

Ob tem poudarjajo, da ne gre za zahtevo, da bi moralo biti delo od doma samoumevna pravica vseh zaposlenih, ampak da gre za vprašanje transparentnosti, enakopravne obravnave, sorazmernosti odločitve ter posluha za usklajevanje službenih in družinskih obveznosti, ko narava dela to dopušča.

Na očitke o pomanjkanju objektivnih in transparentnih kriterijev pri presojanju prošnje so nam iz službe za odnose z javnostmi odgovorili: "Odločitve se sprejemajo individualno, na podlagi predlogov vodij ter ob upoštevanju narave dela, potreb delovnega procesa in utemeljenih osebnih okoliščin. Namen sprememb ni omejevanje pravic zaposlenih, temveč zagotavljanje učinkovitega sodelovanja in nemotenega delovanja ministrstva, zlasti po združitvi dveh resorjev."

Zanimalo nas je še, kaj kažejo rezultati v smislu kakovosti in učinkovitosti dela po ukinitvi dela od doma, zato smo prosili za poročilo o tem. "Učinke nove organizacije dela bo mogoče objektivno oceniti po daljšem obdobju spremljanja, posebno poročilo pa trenutno še ni pripravljeno," so navedli.

Kdo, kdaj in kam v Novo mesto, še ni jasno

Zaposlene skrbi tudi napovedana selitev v Novo mesto, ki jo je minister Rončević minuli teden ob vladnem obisku jugovzhodne regije ponovno potrdil. To bo namreč pomenilo, da bo za številne od približno 400 zaposlenih, kolikor jih dela na ministrstvu, pot do delovnega mesta še bistveno daljša. Zaposleni trenutno nimajo nobenih informacij o selitvi. "O tem slišimo samo iz medijev," je dejala sogovornica, ki zaradi strahu pred vodstvom ne želi biti imenovana.

Iz službe za stike z javnostmi so nam na vprašanja, v kateri fazi je selitev, ali se še vedno načrtuje selitev celotnega ministrstva ter ali je že znana lokacija ter s tem povezani stroški, odgovorili: "Glede selitve v Novo mesto se trenutno preučujejo prostorske in organizacijske možnosti, dokončne odločitve o lokaciji, obsegu, časovnici in stroških pa še niso sprejete."

Slovenske novice so avgusta poročale, da so se po prerazporejanju proračuna sredstva za MIZM povečala za okoli 130 milijonov evrov, kar da bi lahko kazalo na realno možnost gradnje novih prostorov. Na ministrstvu nam na vprašanje o tem, ali načrtujejo gradnjo novih prostorov, niso odgovorili.

Ukom sredi počitniškega tedna objavil javni poziv za promocijsko kampanjo

Zaposleni pravijo, da vse to povzroča skrbi in negotovost pri zaposlenih ter poslabšuje klimo v kolektivu. "Ne počutimo se vključene v sprejemanje odločitev. Občutek imamo, da se tudi pri napovedani šolski reformi stroke na ministrstvu ne vključuje v razpravo," nam je še povedala sogovornica.

Kot je znano, je Rončević napovedal obsežno šolsko reformo, pri čemer zavrača sodelovanje z uveljavljenimi strokovnjaki s področja vzgoje in izobraževanja, češ da gre za "pedagoški establišment", ki da je soodgovoren za težave šolskega sistema.

Na ministrstvu sicer zavračajo očitke, da stroke na ministrstvu ne vključujejo v oblikovanje reforme. "Pri oblikovanju šolske reforme je ves čas vključena tudi stroka na ministrstvu, saj od vsega začetka potekajo pogovori in usklajevanja tako z direktorji pristojnih direktoratov kot z vodji sektorjev in ostalimi strokovnimi delavci, tako kot je bilo tudi pri dosedanjih reformah," so zatrdili.

Nemalo začudenja pa je sprožila poteza Urada vlade za komuniciranje (UKOM), ki je sredi počitniškega tedna objavil javni poziv za izvedbo promocijske kampanje šolske reforme. Rok za prijavo je bil manj kot teden dni, kampanja pa se bo začela izvajati že sredi novembra. To ustvarja vtis, da je dogovor z izvajalcem kampanje, ki bo uspešen na javnem pozivu, neformalno že vnaprej sklenjen. Poleg tega tudi ni povsem jasno, kakšna sporočila bi lahko promocijska kampanja širila, če vsebina šolske reforme še ni znana. Kako to pojasnjujejo na ministrstvu? "Promocijska kampanja je namenjena predvsem obveščanju javnosti in spodbujanju njenega sodelovanja pri pripravi reforme, ne pa promociji že sprejetih rešitev. Izbira izvajalca bo potekala skladno s predpisanimi postopki," so navedli.