Gladina vode v evropskih jezerih, rezervoarjih vode in rekah je bistveno nižja, kot bi bilo mogoče pričakovati za ta čas. Pogled na francosko jezero Montbel na primer bolj spominja na prizor, ki bi ga pričakovali ob koncu žgočega poletja. Suha zima – malo je bilo tako dežja kot snega – ne kaže dobrih obetov za poletje. Se letos še lahko izognemo prizorom suše, ki smo jim bili priča lani?
Turkizno jezero Montbel, ki se razprostira na 1.400 hektarjih jugozahodne Francije ob vznožju Pirenejev, je zatočišče za divje živali, pomemben vir vode za namakanje kmetijskih površin, vir vode za manjše reke in turistični raj. Toda po najbolj suhi zimi v več kot šestih desetletjih je jezero le še senca samega sebe.
Nizka gladina vode, čolni, ki ostajajo na izsušeni obali, boje na razpokani zemlji. Trenutni pogled na jezero Montbel bolj spominja na prizor, ki bi ga pričakovali ob koncu žgočega poletja. Gladina vode je trenutno na 28 odstotkih, to je manj kot polovica tega, kar je običajno v tem letnem času.
“Prvič v zgodovini jezera, ki je nastalo na začetku osemdesetih let prejšnjega stoletja, so razmere tako resne,” je za CNN povedal kmet Boris Rouquet.
To je zgodba o ekstremnih razmerah, s katerimi se spopada Evropa.
Medtem ko sta Združene države Amerike zajela sneg in dež, je zima v številnih delih Evrope neprijazna. Celina se je lani soočila z izjemno vročim poletjem in najhujšo sušo v zadnjih 500 letih. Letošnja zima pa je ponekod prinesla tako malo snega in dežja, da se prebivalci bojijo, kaj jih čaka poleti.
Kmetje skrbno izbirajo, kaj bodo sadili, živinorejce skrbi za živino
V sredo so se temperature v Franciji povzpele do 30 stopinj Celzija, to je najbolj vroč marčevski dan od leta 1900. Gre za topel začetek leta z malo padavinami. Januarja in februarja je v Franciji minilo več kot 30 zaporednih dni brez večjih padavin: to je najdaljše obdobje od začetka merjenja leta 1959. Malo pa je bilo tudi snega, kar pomeni, da bo tudi manj taljenja, ki spomladi napolni rečne struge.
Padavin je malo, a ne dovolj. “Jezero Montbel ostaja na neobičajno nizki ravni,” je povedal regionalni direktor agencije za vodo Franck Solacroup. Kmetje, kot je Rouquet, odvisni od jezera, morajo sprejemati težke odločitve, kaj bodo pridelovali. Nekateri so poljščine že nehali saditi, drugi upajo na dež. Živinorejce skrbi, da ne bodo imeli dovolj krme in bodo prisiljeni zmanjšati število živali.
“Če jezero ne bo imelo dovolj vode, kmetje ne bodo mogli namakati. Ogrožen je obstoj številnih kmetij,” je dejal Rouquet. “Pogosto govorimo o finančni plati, vendar je zelo prizadeta tudi človeška plat.” Razmere ob bližajočem se poletju ne napovedujejo ničesar dobrega, lani je bila v skoraj 400 občinah v regiji omejena ali motena oskrba s pitno vodo, je spomnil Solacroup.
V Španiji že uvedli omejitve oskrbe z vodo
Podobne razmere imajo čez mejo. V Kataloniji, na severovzhodu Španije, so vodni rezervoarji napolnjeni 27-odstotno, zato so že uvedli nekatere omejitve oskrbe z vodo.
Rezervoar Sau, ki leži približno 60 kilometrov severno od Barcelone, je napolnjen le še devetodstotno. Padajoča gladina vode je razkrila ostanke stoletja stare vasi in cerkve, ki sta bili poplavljeni, ko so v 60. letih prejšnjega stoletja zgradili rezervoar.
Sredi marca je katalonska agencija za vode iz rezervoarja začela odstranjevati ribe, da bi jih rešila in zaščitila kakovost vode v preostanku rezervoarja, od katerega je odvisnih več kot pet milijonov ljudi.
Zaradi pomanjkanja vode so se nekateri kmetje v regiji zatekli k molitvi. Več sto prebivalcev gorske vasi L’Espunyola, približno 70 kilometrov severno od Barcelone, je prosilo za dež.
V Italiji vlada ekstremna suša
Močno prizadeta je tudi Italija. Severni del države je lani doživel najhujšo sušo v zadnjih 70 letih. Tudi letos pa je v gorah zelo malo snega, v jezerih je malo vode, jezero Como je napolnjeno le do 18 odstotkov. Gladina reke Pad, ki se vije med kmetijskimi zemljišči na severu Apeninskega polotoka, je rekordno nizka, na nekaterih odsekih vlada ekstremna suša.
Pritisk čutijo tudi kmetje. Pridelovalci riža napovedujejo, da bo posejanega najmanj riža v zadnjih dveh desetletjih. “April in maj bosta ključna, saj je treba nadoknaditi primanjkljaj padavin iz zimskih mesecev,” je za CNN povedal tiskovni predstavnik italijanske nacionalne ustanove za riž Enterisi.
Zaradi suše je lani v slovenskem kmetijstvu nastalo za 148,47 milijona evrov škode. Končna ocena, ki jo je v četrtek potrdila vlada, je po navedbah Dnevnika sicer nižja od delne ocene iz lanskega oktobra. Iz škode je bil namreč v celoti izvzet vinogradniški sektor, ocenjeno škodo v hmeljiščih pa je vlada močno oklestila. Znesek presega mejo, ki omogoča državno pomoč. (STA)
“Opazujemo precej posebne razmere,” je dejala docentka za hidrologijo na tehnični univerzi v Zürichu ter Inštitutu za raziskovanje snega in plazov v Davosu v Švici Manuela Brunner. “Kar zadeva nizko snežno odejo, je to najbolj ekstremna zima. To je problem.”
Manj snega pomeni, da bodo spomladi, ob taljenju, reke dobile manj vode. “Snežni primanjkljaj je v zadnjih 50 letih postal pomemben dejavnik poletnih suš.” Švica zdaj potrebuje dolgo deževno obdobje. “Toda bolj ko napredujemo v pomlad, manjša je verjetnost, da bi se to zgodilo.”
Poletje, ki se 2022 zdi izjemno, bo 2050 povprečno
Velik del Evrope v prihodnjih mesecih pričakuje veliko padavin. “Prihodnji tedni bodo ključni,” je povedal klimatolog pri Skupnem raziskovalnem središču Evropske komisije Andrea Toreti. Čeprav je določene dogodke še vedno težko pripisati podnebni krizi, “je to, kar opažamo, skladno s tem, kar pričakujemo zaradi podnebnih sprememb“.
Po podatkih World Weather Attributiona, skupine raziskovalcev, ki skoraj v realnem času poskuša ugotoviti, kakšno vlogo imajo podnebne spremembe pri ekstremnih vremenskih dogodkih, so podnebne spremembe 20-krat povečale verjetnost suše, ki se je zgodila lani, na severni polobli.
Franck Solacroup iz Francije meni, da bi morale biti težave preteklega leta opozorilo, da je treba razmišljati o dolgoročnem prilagajanju na podnebne spremembe, ne le o odzivu na prejšnje krize. “Poletje, ki se je leta 2022 morda zdelo izjemno, bo leta 2050 povprečno leto,” je dejal.
Dolgoročne spremembe so jasne in niso dobre, pa je dejal kmet Rouquet. “Obstaja povezava s podnebnimi spremembami in kmetje jo opažamo že več let. Dež pada drugače. Dež je močan ali pa ga sploh ni.”
***
POGLEJTE TUDI: Lani se je ekipa N1 odpravila v sosednjo Italijo, kjer je divjala najhujša suša zadnjih 70 let. Mogočna reka Pad, največja v Italiji, je bila nerazpoznavna. Več v videoreportaži:
Spremljajte N1 na družbenih omrežjih Facebook, Instagram in Twitter.
Naložite si našo aplikacijo: na voljo za android in za iOS.
Kakšno je tvoje mnenje o tem?
Bodi prvi, ki bo pustil komentar!