Nosečnica v Sloveniji zdaj živi v šotoru pod polivinilom

Tri tedne po rušenju skromnega doma v naselju Brezje-Žabjak mlada noseča ženska živi v improviziranem šotoru pod polivinilom, sta v sporočilu za javnost opozorili Amnesty International Slovenija in Pravna mreža za varstvo demokracije. "Mestna občina Novo mesto še vedno gleda stran. Ves ta čas ji niso ponudili alternativne namestitve, še več, na (sredinem) sestanku niso izkazali pripravljenosti, da bi zanjo zagotovili bivališče, ampak so postregli s pokroviteljskimi očitki do mlade bodoče mame, ki je z rušenjem ostala brezdomna," so nevladniki zapisali v četrtkovi izjavi.

Kot smo s terena poročali na N1, je leseno barako 10. julija kot lastnica zemljišča porušila novomeška občina. Rušitev so izvedli na podlagi pravnomočne odločbe gradbenega inšpektorata. Šlo je namreč za objekt, ki je bil postavljen brez ustreznih dovoljenj na zemljišču v lasti občine, so takrat pojasnili na občini.

Na občini so pozneje zatrdili, da niso bili seznanjeni s tem, da je bil objekt naseljen. Vendar pa so nevladniki do te navedbe kritični. "(To) očitno ne drži, saj je predstavnica občine obiskovala naselje in družino, nazadnje le dan pred rušitvijo," so zapisali v izjavi. "Prav tako posnetki dokazujejo, da je žrtev tik pred rušenjem iz lesene barake lahko odnesla osebne stvari, ob tem, da o rušenju njenega doma pisno in predhodno mlada ženska ni bila obveščena."

Pravna mreža: Če je črna gradnja dom, odločba inšpektorata ni dovolj za rušenje

To bi bil za občino lahko problem. Pravna mreža je namreč v zapisu na blogu prejšnji teden opozorila, da pravnomočna odločba gradbenega inšpektorata ni dovolj, da bi nekomu porušili dom - četudi gre za črno gradnjo. "Če objekt posamezniku pomeni dom (tj. da v njem dejansko prebiva), njegova odstranitev namreč ni zgolj vprašanje izvrševanja gradbene zakonodaje, temveč hkrati pomeni poseg v ustavno varovano človekovo pravico," je zapisal pravni svetovalec v Pravni mreži Peter Podržaj.

"Drugače povedano, okoliščina, da je objekt zgrajen brez ustreznih dovoljenj ali celo na tujem zemljišču, sama po sebi še ne pomeni, da je posameznik izgubil ustavnopravno varstvo svojega doma. To seveda ne pomeni, da Ustava varuje nelegalno gradnjo kot tako ali da preprečuje njeno odstranitev, pomeni pa, da mora država pred izvršitvijo ukrepa, ki posamezniku odvzame njegov dom, spoštovati ustavna procesna jamstva. Med njimi je ključna zahteva po predhodni sodni presoji sorazmernosti posega, v okviru katere se na eni strani tehta javni interes za odstranitev nelegalne gradnje, na drugi strani pa pravica posameznika do nedotakljivosti stanovanja oziroma spoštovanja doma. Šele na podlagi takšne presoje je mogoče odločiti, ali je odstranitev nelegalnega objekta v konkretnem primeru ustavno dopustna."

Če je torej mlada noseča ženska v objektu v naselju Brezje-Žabjak dejansko prebivala, kot je povedala sama in kot trdijo nevladniki, bi ji moralo biti zagotovljeno, da lahko pred odstranitvijo njenega doma v postopku pred sodiščem uveljavlja vse okoliščine, ki vplivajo na varstvo njene pravice do nedotakljivosti stanovanja, je sklenil Podržaj. "Šele pristojno sodišče – in ne pristojni inšpekcijski organ ali občina (!) – pa bi lahko pretehtalo vse okoliščine konkretnega primera in presodilo, ali se rušenje njenega doma dovoli ali pa tak ukrep predstavlja nesorazmeren poseg v njeno pravico do spoštovanja doma in se ne dovoli."

Metka Naglič iz Amnesty je za N1 ob tem izpostavila “prelomno odločitev” ustavnega sodišča iz 2017. “Rušenje edinega doma brez predhodnega obvestila, iskanja alternativnih rešitev, brez možnosti pritožbe in sodnega varstva predstavlja kršitev slovenske ustave. To je v prelomni odločitvi ugotovilo ustavno sodišče leta 2017. Takrat je odločalo v postopku na podlagi pobude, pri kateri je sodelovala Amnesty International Slovenije. Prepovedalo je rušitev, če ni na voljo pravnega sredstva, da lahko sodišče odloči o sorazmernosti ukrepa.”

Spomnila pa je tudi na mednarodne zaveze Slovenije, “npr. na podlagi Mednarodnega pakta o ekonomskih, socialnih in kulturnih pravicah (MPESK), katerega pogodbenica je Slovenija”. “V Splošnem komentarju številka 7 Odbora ZN o ekonomskih, socialnih in kulturnih pravicah, ki spremlja uresničevanje MPESK in interpretira njegove določbe, je odbor poudaril, da so prisilne izselitve in rušitve dovoljene zgolj kot skrajno sredstvo. Pred tem pa se mora, ne glede na lastništvo zemljišča, odviti: iskren postopek posvetovanja, iskanja alternativnih rešitev, zagotovitve alternativnega bivališča in spoštovanja varovalk, ki ščitijo dostojanstvo in človekove pravice."

"Dolžnost oblasti, da s svojim ravnanjem ne povzročijo brezdomnosti"

V Amnesty International Slovenije in Pravni mreži za varstvo demokracije so v nedavni izjavi za javnost znova opozorili "na dolžnost lokalnih in državnih oblasti, da s svojim ravnanjem ne povzročijo brezdomnosti, ter da dostopa do vode in elektrike ne pogojujejo s pravnim statusom objekta".

"Novomeško občino ponovno pozivamo, naj pri uveljavljanju in izvajanju svojih oblastnih pooblastil spoštuje ustavna načela, prvenstveno načelo enake obravnave in prepoved diskriminacije, kot tudi načelo pravne varnosti in sodno prakso ustavnega sodišča. Pristojne službe pozivamo, naj ne ravnajo samovoljno, in naj poskrbijo, da so postopkovne varovalke upoštevane za vse osebe enako, in naj v naslednjih dneh storijo vse v njihovi moči, da najdejo rešitev za mlado žensko, ki je ostala brez bivališča, pri tem pa v največji možni meri upoštevajo njene potrebe in želje; ter da se čim prej popravi povzročena škoda."

Dodali so: "Zaradi samovoljne zrušitve lesene barake, ki je eni osebi predstavljala obet boljšega jutri v segregiranem okolju, ki ga načrtno vzdržuje lokalna oblast, se ne bo za nobenega občana ali občanko novomeške občine življenje izboljšalo."

Naglič je včeraj poudarila: “Tukaj ne govorimo o izbiri med luksuznim stanovanje in leseno hiško, ampak o izbiri med lesenim objektom in improviziranim šotorom, kjer je zdaj prisiljena bivati mlada nosečnica.”

Občina: "Navedbe niso v skladu z dejstvi"

Z očitki nevladnikov smo želeli soočiti novomeškega župana Gregorja Macedonija, a z nami ni želel govoriti in je dejal, naj vprašanja pošljemo v službo za stike z javnostmi.

Zanimalo nas je, kdaj in na kakšen način bo občina noseči ženski, ki ji je bila baraka porušena, rok poroda pa ima čez nekaj mesecev, zagotovila nadomestno prebivališče, da ji ne bo treba prebivati v šotoru.

Zanimal nas je tudi komentar na očitek nevladnih organizacij, da je šlo pri zrušitvi objekta za "nespoštovanje pravne države, sodne prakse, ustave in za resno kršitev človekovih pravic".

Po navedbah virov iz vrst nevladnikov so v omenjenem naselju tudi drugi objekti, ki še niso legalizirani, a jih občina ni porušila. Nevladniki novomeško občino ob tem pozivajo, naj ne ravna samovoljno ter naj spoštuje ustavna načela, prvenstveno načelo enake obravnave. Zanimalo nas je torej, kako novomeška občina odgovarja na te očitke.

V kratkem odgovoru, ki so nam ga poslali v petek popoldne z občine, so kratko zapisali: "Amnesty International Slovenije in Pravna mreža za varstvo demokracije se pri obravnavi zadeve in trditvah izmikata celovitemu pogledu, njune navedbe pa niso v skladu z dejstvi. Glede vprašanja namestitve posameznice predlagamo, da se obrnete na pristojni Center za socialno delo, saj gre za področje v njegovi pristojnosti oziroma za vprašanje državne socialne politike."

Za dodatna pojasnila, kakšna naj bi torej bila dejstva oziroma celoviti pogled, tako župan kot služba za stike z javnostmi v petek popoldne za nas nista bila dosegljiva.

Na novomeški občini so sicer za STA ta teden zavrnili očitke o domnevnem nezakonitem ravnanju: "Občina ni odločala o odstranitvi objekta, temveč je bila dolžna spoštovati in izvršiti pravnomočno odločbo pristojnega državnega organa." Pri tem so posebej zavrnili trditve, da naj bi občina brez pravnega varstva porušila edini dom osebe. Zapisali so, da iz odločbe gradbenega inšpektorata ter ugotovitev na terenu izhaja nenaseljenost objekta pred odstranitvijo, investitor nelegalne gradnje pa da je neznan. "Zato ne držijo navedbe, da bi občina ignorirala procesne pravice konkretno določene osebe ali ravnala mimo zakonskih postopkov," so zatrdili.

Na vprašanje STA, ali bodo ženski ponudili primerno in varno nastanitev, niso konkretno odgovorili, so pa zapisali, da si bo občina "tudi v prihodnje dosledno prizadevala za zagotavljanje osnovnih pravic vsakega posameznika v okviru veljavne zakonodaje". Na centru za socialno delo v Novem mestu so za STA povedali, da v podobnih primerih sodelujejo s policijo in drugimi pristojnimi in da dodatnih pojasnil o primerih zaradi varstva osebnih podatkov ne morejo dajati.

Televizija Slovenija pa je sinoči poročala, da so jim na novomeški občini dejali, da ji je center za socialno delo ponudil nastanitev v materinskem domu, a da ga je zavrnila.

Kot so poročali mediji, je novomeška občina včeraj zrušila še en objekt, tokrat v naselju Ruperč Vrh pri Novem mestu. Za portal MMC je ženska, ki naj bi si gradila omenjeni objekt, povedala, da ji je prejšnja baraka po požigu zgorela, novo pa so ji zdaj porušili. "Nismo dobili nobenih papirjev za rušenje," je po poročanju portala dejala ženska.