Odbor DZ zavrnil predlog za črtanje dneva spomina na žrtve komunističnega nasilja

Odbor DZ za obrambo se je seznanil s poročilom o izvajanju investicij v SV za leto 2025, ki ga je sprejela še prejšnja vlada. Aktualni obrambni minister Valentin Hajdinjak, ki ga je danes predstavil, pa je pojasnil, da so bila v tem letu realizirana izplačila v višini dobrih 54 milijonov evrov, medtem ko je zakonsko določen limit znašal 145 milijonov evrov.

Kot je navedel, sta bili lani v okviru zakona izvedeni dve plačili, 49,4 milijona evrov za zračno obrambo in 4,9 milijona evrov za artilerijo. V prvem primeru gre za plačilo pri projektu nabave nemškega kopenskega raketnega sistema zračne obrambe srednjega dosega Iris-T SLM; prva baterija naj bi bila dobavljena prihodnje leto, dve dodatni pa konec leta 2028 oz. leta 2029.

Na področju artilerije pa se je Slovenija pridružila skupnemu evropskemu okvirnemu sporazumu za nabavo sistemov Caesar. Junija lani je bilo tako naročenih 12 samovoznih havbic z opremo za usposabljanje in logistično podporo. Dobava prvih šestih je predvidena decembra 2028, preostalih šest pa marca 2029.

Od začetka izvajanja zakona leta 2021 do konca leta 2025 je bila po Hajdinjakovih besedah skupna finančna realizacija 292 milijonov evrov, skupaj zagotovljenih za to obdobje pa je bilo 635 milijonov evrov, kar pomeni, da je bil delež porabe slabih 46 odstotkov.

Minister je poudaril, da bodo v prihodnje sredstva usmerjali predvsem v krepitev prioritetnih obrambnih zmogljivosti in tudi bojne pripravljenosti Slovenske vojske. Prednost morajo imeti projekti, ki prispevajo k razvoju ključnih vojaških zmogljivosti, k modernizaciji opreme in infrastrukture, zagotavljanju ustrezne logistične podpore in vzdržljivosti delovanja obrambnega sistema. Kot je dejal, poskuša uveljaviti logiko, da ne kupujejo posameznih kosov opreme, ampak gradijo vojaške zmogljivosti.

Glede nabave osemkolesnikov je dejal, da je teh na trgu veliko. V tem trenutku delajo analizo trga, predvidoma do konca leta pa naj bi se odločili, v katero smer bodo šli.

Hajdinjak se je med drugim dotaknil tudi uresničevanja zavez, ki jih je Slovenija glede obrambnih izdatkov dala zvezi Nato, o čemer ga je spraševal poslanec SDS Franci Kepa. Dejal je, da bi rad povečal oz. povrnil kredibilnost Sloveniji znotraj zavezništva. Kot je dodal, na vrhu zveze Nato v Ankari ni bil prijeten občutek, ko je bila Slovenija po odstotku obrambnih izdatkov na zadnjem mestu med vsemi zaveznicami in edina, ki ni izpolnjevala zavez in je ostala pod mejo dveh odstotkov BDP.

Vlada se je po njegovih besedah zavezala, da bodo obrambni izdatki v letošnjem letu presegli dva odstotka BDP. Absolutni znesek pa bo znan ob pripravi rebalansa državnega proračuna, ki naj bi ga vlada obravnavala na seji v četrtek.

Po besedah prejšnjega obrambnega ministra in vodje poslanske skupine Svoboda Boruta Sajovica Slovenija še nikoli v zgodovini države ni v sistem obrambe vložila toliko kot v letu 2025. Poudaril je, da je SV vodena odlično in se tudi kadrovsko krepi. "Zgodba obrambnih izdatkov je bila, kot tista z nafto, energenti, politično sproducirana za notranjepolitične potrebe Slovenije", je menil.

Odbor obravnaval tudi predlog Levice za črtanje nacionalnega spominskega dneva

Odbor se je opredelil tudi do predloga sprememb zakona o prikritih vojnih grobiščih in pokopu žrtev. Z njim so v Levici predlagali črtanje nacionalnega spominskega dneva na žrtve komunističnega nasilja, ki ga je DZ znova uzakonil maja. V opozicijski Levici menijo, da je koalicija določila spominski dan na način, ki ponovno razdvaja in ustvarja ideološke spore.

Nasprotujejo mu tudi v preostalih dveh opozicijskih strankah, Gibanju Svoboda in SD, kjer so prav tako izpostavljali, da ni namenjen spravi med ljudi, ampak ustvarjanju novih delitev, pa tudi željam po spremembi zgodovine. Nasprotno pa so spominski dan v razpravi podprli poslanci iz vrst SDS, NSi in SLS. Kot je dejala Alenka Jeraj (SDS), nacionalni spominski dan pomeni, da država priznava trpljenje in žrtve, ki so bili desetletja zamolčani in izključeni iz javnega spomina.

Tudi po mnenju vlade črtanje spominskega dne ne bi prispevalo ne k spravi ne k večji povezanosti slovenske družbe. Spomin na ene žrtve namreč ne zmanjšuje dostojanstva drugih, je pojasnil Hajdinjak. Povedal je tudi, da že potekajo aktivnosti za ureditev primernega prostora za pokop žrtev na ljubljanskem pokopališču Žale.

Proti predlogu je glasovala večina na odboru, zato se zanj zakonodajni postopek končuje.