Danes je Sledilnik covid-19 še zadnjič objavil aktualne podatke, povezane s covidom. S 1. aprilom namreč ministrstvo za zdravje končuje zbiranje teh podatkov. "Ti podatki so šolski primer uspešne 'ponovne uporabe' podatkov, ki je koristila vsem," je po končanem nizu objavljanj, ki je trajal več kot tri leta, zapisala Maja Založnik, članica ekipe Sledilnik.
“Danes je sledilnik zadnjič objavil podatke o zasedenosti covid oddelkov v naših bolnišnicah po več kot treh letih ‘sledenja’,” je konec dnevnega objavljanja aktualnih podatkov povezanih s koronavirusom na Twitterju napovedala Maja Založnik, članica ekipe Covid-19 sledilnika.
Prenehanje dnevnih objavljanj podatkov je povezano z ministrstvom za zdravje, ki od 1. aprila ne bo več zbiralo teh podatkov.
Kot je zapisala Založnik, so bili podatki “šolski primer uspešne ‘ponovne uporabe’ podatkov, ki je koristila vsem”.
“Čeprav so bili prvotno zbrani za namene koordinacije med bolnišnicami, so postali neprecenljiv vir informacij za širšo javnost,” je zapisala v daljši niti na Twitterju.
Danes je @sledilnik zadnjič objavil podatke o zasedenosti covid oddelkov v naših bolnišnicah po več kot treh letih 'sledenja'.
— majazaložnik (@majazalozznik) March 31, 2023
Jutri bo @MinZdravje nehalo zbirati te podatke.
Več kot 35k sprejetih bolnikov in 7k nikoli odpuščenih... Ampak ti podatki so mnogo več kot to.
🧵 https://t.co/RDXwS9jB7x
Dodala je, da brez teh podatkov “ne bi (torej zdaj več ne bomo, op. p.) imeli epidemioloških modelov in napovedi, kot jih dela izredni profesor na Zdravstveni fakulteti ter Fakulteti za računalništvo in informatiko Univerze v Ljubljani Janez Žibert“.
Prav tako bomo brez njih o umrlih izvedeli mnogo kasneje (a metodološko bolj robustno) od Nacionalnega inštituta za javno zdravje (NIJZ), je nadaljevala.
“Podatki o bolnišnicah so imeli napake, ampak njihova ažurnost je bila vredna več – sploh za modeliranje. Ampak v treh letih zbiranja so postopki ostali isti: ročni in nagnjeni k nekonsistentnostim in napakam,” je zapisala.
“Naša prva epidemija, ampak verjetno ne zadnja”
Po njenih besedah bi bilo v idealnem svetu zbiranje podatkov avtomatizirano, učinkovito in kvalitetno ter ga ne bi bilo treba ustavljati ob ugodnih epidemioloških razmerah, ker ne bi stalo nič.
“V idealnem svetu bi zbirali podatke o bolnišničnih kapacitetah ne glede na epidemiološke razmere. In se v primeru izbruha epidemije ne bi rabili zanašati na ad hoc rešitve in prostovoljce,” je zapisala v daljšem odzivu in še dodala, da je bila to “naša prva epidemija, ampak verjetno ne zadnja”.
“Bila je priložnost, da vzpostavimo podatkovno infrastrukturo za hitro in kvalitetno poročanje. Nismo je izkoristili,” je kritično zaključila.
Sledilnik za covid-19 je med epidemijo postal ključen vir za spremljanje podatkov o številu okuženih, preminulih in ostalih aktualnih podatkov, povezanih z epidemijo.
Za spletno stran Sledilnika skrbi ekipa prostovoljcev. Podatke so pridobivali iz javnih baz, večino od ministrstva za zdravje in Nacionalnega inštituta za javno zdravje (NIJZ). Od Sledilnika so nato – čeprav ne gre za državno institucijo, ampak prostovoljni projekt – podatke črpale mednarodne baze, kakršna je spletna stran ourworldindata.org.
Kasneje je ekipa Sledilnika ponudila še aplikacijo zdravniki.sledilnik.org, kjer je možno na enostaven način poiskati prostega zdravnika, ki še sprejema nove paciente.
Spremljajte N1 na družbenih omrežjih Facebook, Instagram in Twitter.
Naložite si našo aplikacijo: na voljo za android in za iOS.
Kakšno je tvoje mnenje o tem?
Sodeluj v razpravi ali preberi komentarje