Letos je NIJZ zabeležil že 381 prijav primerov oslovskega kašlja, kar je trikrat toliko kot lani v celem letu. Bolezen je lahko za majhne otroke smrtonosna, v Srbiji so letos umrli štirje otroci. Ker je klinična slika pri odraslih običajno neznačilna, bolezen večkrat ni prepoznana kot oslovski kašelj in tudi ni prijavljena, zato je primerov najverjetneje še več, pravijo na NIJZ.
V letošnjem letu je Nacionalni inštitut za javno zdravje (NIJZ) do 13. marca prejel 381 prijav primerov oslovskega kašlja. To je več kot trikrat toliko kot v celotnem lanskem letu, ko je bilo skupaj prijavljenih 125 primerov.
Oslovski kašelj se intenzivneje širi v zadnjih mesecih. Po podatkih Evropskega centra za preprečevanje in obvladovanje bolezni o povečanem številu prijav oslovskega kašlja poroča več evropskih držav. Oslovski kašelj se je sprva intenzivno širil na Hrvaškem. Tamkajšnji epidemiologi so stanje primerjali z epidemijo, saj je število primerov prvič po letu 1980 preseglo tisoč v enem letu. Sledila je Srbija. Decembra so v Beogradu razglasili epidemijo, do konca leta pa potrdili 909 primerov. Polovica obolelih otrok je bila hospitaliziranih, v Beogradu so štirje otroci zaradi oslovskega kašlja umrli.
Nato pa se je število primerov začelo zviševati tudi pri nas. V UKC Ljubljana so morali enega otroka in dva dojenčka hospitalizirati.
Kot je razvidno iz spodnjega prikaza, je v Sloveniji letos največ primerov te bolezni pri dojenčkih in mladostnikih. “Ker je klinična slika pri odraslih običajno neznačilna, bolezen večkrat ni prepoznana kot oslovski kašelj in tudi ni prijavljena,” opozarjajo na NIJZ.
Kako prepoznati oslovski kašelj?
Pri dojenčkih, mlajših od treh mesecev, lahko bolezen poteka neznačilno, opazimo lahko le dihalne premore brez kašlja. Pri cepljenih otrocih in odraslih je kašelj lahko blag, neznačilen in ga zato pogosto ne prepoznamo. Na oslovski kašelj moramo pomisliti pri vsaki osebi z dolgotrajnim kašljem, ki je edini ali prevladujoč simptom bolezni, opozarjajo na NIJZ.
Oslovski kašelj je zelo nalezljiva bolezen dihal, ki jo povzroča bakterija Bordetella pertussis, ki se nahaja v ustih, nosu in žrelu. S človeka na človeka se prenaša s kužnimi kapljicami pri kašljanju, kihanju, pa tudi posredno prek okuženih predmetov. Sprva se pojavijo simptomi, ki so podobni navadnemu prehladu: pojavi se izcedek iz nosu in oči, rahlo povišana telesna temperatura, občasno tudi blag kašelj. Ta se nato postopoma stopnjuje v značilne napade kašlja, ki jim sledi nenaden globok vdih, ki ga spremlja značilen zvok, podoben riganju. Napadom, ki so najpogostejši ponoči, lahko sledita bruhanje in utrujenost.
Otroci, ki zbolijo za oslovskim kašljem, imajo lahko epizode kašlja, ki trajajo od štiri do osem tednov. Bolezen najbolj ogroža dojenčke do šestega meseca starosti, pa tudi majhne otroke. Pri otrocih so značilni napadi suhega, dražečega kašlja, ki včasih spominja na oslovsko riganje in med katerim bolnik težko vdihne ter hlasta za zrakom, pordi ali pomodri.
Razlog za trenutno veliko širjenje že skoraj pozabljene bolezni je slaba precepljenost. Ta je v Sloveniji drastično upadla. Delež cepljenih s tretjim odmerkom se je od leta 2013 gibal med 95 in 93 odstotki, v letu 2021 pa je padel na zgolj 86,4 odstotka.
Cepljenje proti oslovskemu kašlju je v Sloveniji vključeno v obvezni program cepljenja otrok, ki smo ga začeli izvajati leta 1959. Najučinkovitejši način preprečevanja oslovskega kašlja je vzdrževanje velikega deleža cepljenih v skupnosti.
Zaščita po cepljenju in preboleli bolezni s časom upada. Zato je, pravijo na NIJZ, izjemnega pomena, da otroci prejmejo vsa cepljenja v skladu s programom cepljenja, priporočljivo pa je tudi cepljenje enkrat v odrasli dobi. Več preberite v članku Oslovski kašelj: cepljen sem bil v otroštvu. Ali potrebujem poživitveni odmerek?
Kakšno je tvoje mnenje o tem?
Sodeluj v razpravi ali preberi komentarje