Državni zbor je z dvotretjinsko večino izglasoval sklep, da se začne postopek za spremembo ustave pri imenovanju sodnikov in sestavi sodnega sveta. Kot edini iz poslanske skupine SDS je sklep podprl Anže Logar, medtem ko so vsi ostali poslanci največje opozicijske stranke glasovali proti in tej spremembi ustave tudi sicer odločno nasprotujejo. Logar je tudi kot edini od vseh poslancev svoj glas obrazložil. Po informacijah N1 je Logar glasovanje za napovedal že na jutranji seji poslanske skupine, njegovi poslanski kolegi v SDS pa so bili ob tem "neprijetno presenečeni."
Poslanci so z 61 glasovi za in 25 proti sprejeli sklep o začetku postopka za spremembo ustave pri imenovanju sodnikov in sestavi sodnega sveta. Koalicija je z njim predlagala, da sodnikov na predlog sodnega sveta ne bi več volil državni zbor, ampak bi jih imenovala predsednica republike. Sodni svet, ki bi o predlogih za imenovanje sodnikov odločal z dvotretjinsko večino glasov vseh članov, pa bi namesto sedanjih 11 imel 15 članov. Slednje je predlagala Nova Slovenija.
Sklep o začetku postopka je potreboval dvotretjinsko večino, torej vsaj 60 poslanskih glasov – podprle so ga vse tri koalicijske stranke (Svoboda, SD in Levica) in opozicijska NSi, s katero se je koalicija o tem ves čas usklajevala. V SDS pa so spremembi že od začetka postopkov nasprotovali, tako so danes kot edina parlamentarna stranka glasovali proti.
Toda ne enotno. Za sklep je kot edini v SDS glasoval predsednik sveta stranke, sicer tudi predsednik društva Platforma sodelovanja Anže Logar. Svoj glas je kot edini poslanec v veliki dvorani državnega zbora tudi obrazložil in ob tem posebej opozoril, da ne gre za stališče stranke. Po glasovanju pa je pojasnilo objavil še na svojih profilih na družbenih omrežjih.
“Pred časom sem bil vprašan, če nasprotujem prenosu pristojnosti imenovanja sodnikov iz parlamenta na predsednika države. Pa sem rekel, da s tem nimam težav,” je med drugim spomnil Logar.
Ob tem je pojasnil, da težav s tem nima, ker to “v ničemer ne reši ključnega problema”. Sodnike namreč res imenuje državni zbor, a po Logarjevem mnenju je ključen predlagatelj, torej sodni svet.
In zakaj je torej pri enem od glasovanj pritisnil tipko za? “Če v želji po spremembi tehnike imenovanja dosežemo kvalitativno spremembo v sestavi sodnega sveta, je predlog vreden razmisleka. Zato sem podprl predlog za začetek postopka spremembe ustave v tem delu. Med razpravo na ustavni komisiji je bil predlog, da večino v novem sodnem svetu imenuje parlament. To bi podprl. To bi dejansko pomenilo, da parlament s super večino – torej v sodelovanju med pozicijo in opozicijo – posredno odloča o kvaliteti izbora sodnikov. Brez vsakokratne interpretacije politike. Ali figurativno, namesto da lovimo ribe za lačne, lačne naučimo loviti ribe.”
Kot dodaja, je trenutno v predlogu rešitev, ki izbor večine članov sodnega sveta prepušča sodnikom: “Le sedem od 15 članov sodnega sveta bo z dvotretjinsko večino izbral parlament. Zato tega predloga ne podpiram. Samo še enega več naj izvoli parlament, torej osem od 15, pa bom podprl ustavno spremembo,” še napoveduje Logar.
Po neuradnih informacijah N1 so bili v poslanski skupini SDS že vnaprej seznanjeni s tem, kako bo Logar glasoval. To naj bi jih neprijetno presenetilo. Iz stranke so nam sicer sporočili, da tega, da je Logar kot edini iz poslanske skupine glasoval za sklep, ne komentirajo. Njegova največja zaveznica v poslanski skupini, tudi soustanoviteljica platforme Eva Irgl, je sicer glasovala enako kot ostali poslanci SDS, torej proti.
Po koncu seje državnega zbora je sicer na novinarska vprašanja odgovarjal predsednik SDS Janez Janša. Vprašali so ga tudi o Logarjevem glasovanju za sklep o začetku postopka sprememb ustave: “Ja, ni pa podprl predlaganih sprememb. Začetek postopka nič ne pomeni. Če bi bil dejansko sodni svet sestavljen tako, da ne bi omogočal sodni kasti, da sama sebe regenerira, potem verjetno tudi ne bi bil glavni problem, kdo na koncu podpiše imenovanje sodnikov.” Tako pa po mnenju Janše trenutni predlog sestave sodnega sveta omogoča sodni veji, da odloča sama o sebi in je zato po njegovem nerazumen.
Potrdili tudi osnutek ustavnega zakona in stališče ustavne komisije o njem
Sprejem sklepa o začetku postopka za spremembo ustave je uvod v drugo fazo postopka ustavno-revizijskih sprememb, ki je skupni projekt koalicije in NSi. Slednja sicer že od vsega začetka svojo podporo umiku imenovanja sodnikov iz parlamenta pogojuje s hkratno spremembo sestave sodnega sveta. V NSi namreč menijo, da so ključna vprašanja slovenskega sodstva osredotočena v sodnem svetu, zato so v okviru ustavno-revizijskega postopka zahtevali reformo njegovega delovanja.
Predlagane spremembe ustave predvidevajo, da sodnikov na predlog sodnega sveta ne bi več volil državni zbor, ampak bi jih imenoval predsednik republike. Sodni svet, ki bi o predlogih za imenovanje sodnikov odločal z dvotretjinsko večino glasov vseh članov, bi namesto sedanjih 11 imel 15 članov. Sedem članov bi izvolil državni zbor z dvotretjinsko večino glasov navzočih poslancev izmed univerzitetnih profesorjev prava, odvetnikov in drugih uveljavljenih pravnikov, osem pa izmed sebe sodniki.
Člani sodnega sveta bi bili izvoljeni za dobo šestih let in ne bi mogli biti ponovno voljeni. Predsednika pa bi člani izvolili izmed sebe za dobo treh let. Sodni svet bi urejal poseben zakon. Ustavna komisija je konec septembra podprla predlog NSi, da bi za sprejetje tega zakona v državnem zboru morali glasovati dve tretjini navzočih poslancev.
Osnutek ustavnega zakona in stališče ustavne komisije je državni zbor potrdil s 60 glasovi za in 26 glasovi proti. Komisijo zdaj čaka priprava predloga ustavnega zakona. (STA)
Kakšno je tvoje mnenje o tem?
Sodeluj v razpravi ali preberi komentarje