V Cankarjevem domu je v sklopu Festivala za tretje življenjsko obdobje potekal panel z naslovom Od minimalne plače do dostojne pokojnine, kjer so se razpravljalci in slušatelji spraševali predvsem o udejanjanju pravice do minimalnega dohodka za upokojence in kaj naj bi bilo najbolj pravično merilo za določanje minimalne plače, povprečne plače in dostojne pokojnine.
Sodelujoči na panelu z naslovom Od minimalne plače do dostojne pokojnine, ki je potekal v sklopu Festivala za tretje življenjsko obdobje, so razpravljali predvsem o udejanjanju pravice do minimalnega dohodka za upokojence. Spraševali so se tudi o tem, kakšna so merila za določanje višine praga revščine, razmerja do povprečne plače, življenjskih stroških …
“Ta tema je letos še posebej aktualna, saj še vedno živimo v času visoke inflacije, visoke rasti cen hrane, kar pa se ni odrazilo v ohranjanju vrednosti višine pokojnin, temveč njihovem padanju,” je uvodoma dejala moderatorka panela Metka Roksandić iz Sindikata upokojencev Slovenije.
Med razpravljalci so bili predsednica Zveze svobodnih sindikatov Slovenije (ZSSS) Lidija Jerkič, strokovna sodelavka ZSSS Irena Vidic, redni profesor na ljubljanski ekonomski fakulteti Jože P. Damijan, predsednik Sindikata upokojencev CGIL Furlanije – Julijske krajine Roberto Treu. Med napovedanimi gosti je bil tudi minister za delo, družino, socialne zadeve in enake možnosti Luka Mesec, ki pa se panela ni udeležil, namesto njega pa je v razpravi sodelovala Katja Rihar Bajuk iz direktorata za delovna razmerja in pravice iz dela, ki spada pod ministrstvo za delo.
30 let krpanja pokojninskega sistema
Predsednica ZSSS Lidija Jerkič je poudarila, da nizke pokojnine korelirajo z nizkimi plačami, saj slovenski sistem temelji na zavarovalnem sistemu, torej v vplačilih, saj je višina posameznikove pokojnine odvisna od tega, kakšne plače je posameznik dobival in koliko časa jih je prejemal.
“Sam sistem pokojninskega zavarovanja na neki način že 30 let krpamo. Iz enega principa je prešel na drugačen princip. Razpasle so se izjeme, različne osnove za plačevanje prispevkov, ljudje vstopajo na trg dela pri 35 letih. Posledica tega pa je, da imamo kopico ljudi, ki so 40 let delovne dobe vplačevali prispevke, ne prejemajo pa minimalne zakonsko določene pokojnine,” je dejala Jerkič.
Ob tem je opozorila, da se zaradi dvigovanja minimalne pokojnine dogaja podoben fenomen kot pri minimalni plači – bolj, kot se dviga minimalna plača, več ljudi imamo na istih prejemkih. Opozorila pa je tudi na to, da je veliko ljudi špekuliralo pri plačevanju prispevkov v pokojninsko zavarovanje. Mnogi so namreč plačevali najnižje prispevke in imajo po 40 letih dela zelo nizke pokojnine.
Po mnenju prve dame največje sindikalne organizacije v državi se je v Sloveniji zelo malo delalo na področju dviga plač. “Slovenija je bila v zadnjih 30 letih v razvoju plač talec boljše prihodnosti in sedenja na skupnem čolnu. Morali smo pomagati pri reševanju gospodarstva, vstopa v EU, pomagati pri več finančnih krizah …, a plače so rasle zelo malo,” je dejala in dodala: “Tako kot je minimalna plača rasla počasi, so počasi rasle tudi vse ostale plače, čeprav bi si marsikateri delodajalec lahko privoščil izplačila višjih plač, vendar je ni, ker to ni bilo treba.”
Izpostavila je tudi, da bo za tiste, ki trenutno delajo in vplačujejo prispevke v pokojninsko zavarovanje, vsekakor pomembna napovedana reforma pokojninskega sistema, a da brez posebnih določb, ki se bodo dotaknile aktivnih upokojencev, ni mogoče pričakovati sprememb.
Strokovna sodelavka na ZSSS Irena Vidic je na panelu izpostavila, da je zelo pomembno, koliko posameznik s svojim delom zasluži in kakšen znesek vplačuje v pokojninsko zavarovanje tekom delovne dobe. “Dostojna minimalna plača pomembno vpliva na dostojno pokojnino, zato je zelo pomembno, kakšna je minimalna plača, kakšna je njena definicija in kakšno je njeno usklajevanje,” je dejala.
Obuditev ideje o demografskem skladu?
Ekonomist Jože P. Damjan, redni profesor na ljubljanski ekonomski fakulteti, pa je v uvodu svojega nagovora dejal, da je tema dostojnih pokojnin zelo pomembna, vendar da ponuja več vprašanj kot odgovorov. Poudaril je, da trenutna minimalna pokojnina nikakor ne zadostuje za dostojno življenje, saj je ta prenizka.
Spraševal se je tudi, kako bi v naši državi lahko zagotovili dostojne pokojnine. “Seveda je to smiselno vprašanje, predvsem iz vidika, ker smo socialna država in želimo omogočiti vsem ljudem dostojno življenje. Ne želimo priti v neoliberalno ali pa anglosaško smer, kjer nekako velja, da kar si ujel, to zvečer tudi zaužiješ. Želimo živeti v državi, kjer hočemo imeti socialno varnost, stabilnost in varnost. V neoliberalnem sistemu pa pač velja, da če neko ni uspel, si je za to sam kriv. Tega pa v naši državi ne želimo,” je poudaril Damijan.
Po njegovem mnenju so največji problem pri usklajevanju pokojnin finančna sredstva, saj pokojninska blagajna trenutno nima zadosti sredstev za izplačilo vseh pokojnin in je treba manko sredstev črpati iz proračuna. Zato se mu zdi smiselno, da bi obudili idejo o demografskem rezervnem skladu. Iz njega bi lahko potem črpali manjkajoča sredstva za izplačilo pokojnin.
Res je, da ima 15 odstotkov upokojencev pokojnino pod 500 evrov, a imajo hkrati tudi malo delovne dobe, je opozorila generalna direktorica direktorata za delovna razmerja in pravice iz dela na ministrstvu za delo, družino, socialne zadeve in enake možnosti Katja Rihar Bajuk. Medtem povprečna pokojnina za 40 let delovne dobe po njenih navedbah znaša nekaj nad 1000 evrov.
V težkih socialnih razmerah pa so invalidi in vdove oz. vdovci, je priznala. Vlada je še pred pokojninsko reformo pripravila zakonsko rešitev, ki naj bi popravila njihov položaj. Predlog pokojninske novele namreč med drugim predvideva uvedbo instituta o zagotovljeni vdovski pokojnini.
Pokojnine bodo z novembrom višje
Od novembra bo zagotovljena pokojnina za polno delovno dobo namesto sedanjih 687 evrov znašala 700 evrov. Pokojnine se bodo dvignile za 1,8 odstotka zaradi izplačila povečanega dela prejemkov. Koalicija s tem sicer izpolnjuje obljubo o najmanj 700 evrih pokojnine za polno delovno dobo, a težava je v tem, da bo tudi po tej uskladitvi precej upokojencev ostalo pod pragom revščine.
Kakšno je tvoje mnenje o tem?
Sodeluj v razpravi ali preberi komentarje