Dotrajana streha Križank se kruši, proti šolarjem, zaposlenim in obiskovalcem Festivala Ljubljana padajo okruški. Čeprav so prenovo začeli načrtovati že lani, se ta ni prelila v realnost. Kot že tolikokrat se zapleta pri lastništvu: k prenovi bi morala pristopiti oba lastnika – država in Mestna občina Ljubljana. To pa na novo v ospredje postavlja gordijski vozel, za katerega se je morda že zdelo, da je utonil v pozabo. Se bo morala Srednja šola za oblikovanje in fotografijo Ljubljana izseliti? Imajo Križanke brez šole ali Festivala Ljubljana prihodnost?
Tako dijakom in zaposlenim na Srednji šoli za oblikovanje in fotografijo Ljubljana kot obiskovalcem Festivala Ljubljana grozijo okruški, ki padajo s strehe Križank. Večinoma gre za majhne okruške, a pade lahko tudi cel strešnik. Jasno je, da je več kot 30 let stara strešna konstrukcija dotrajana in potrebuje obnovo.
Zapletati se je začelo lani jeseni, ko je veter vzdignil strešnike na delu strehe, ki se stika s strešno konstrukcijo nad letnim gledališčem, s katero so zamenjali uničeno premično streho nad avditorijem. “Na tej veliki strešni konstrukciji se je Festivalu Ljubljana zamašil odtok. Meteorna voda je lila na našo streho in tudi na fasado. Prvič smo imeli poplavo v prostorih, učilnice prej nikoli niso videle vode,” je stanje opisala ravnateljica šole Apolonija Simon. Očitno je bilo, da je treba streho sanirati. “To sem napisala ministrstvu za šolstvo. Odzval se je direktorat za šolstvo in nam prižgal zeleno luč, da pristopimo k projektu prenove strehe,” je razložila.
Okruški strehe Križank (Foto: Jan Gregorc/N1)
Vendar se je pri izvedbi nujno potrebne obnove zapletlo. Ker si lastništvo Križank delita država in Mestna občina Ljubljana (Mol), bi pri obnovi morali sodelovati obe lastnici. “Obnova je možna le ob soglasju in soinvestiranju solastnika Mol, ta pa ni pripravljen pristopiti k sanaciji,” so odgovorili na ministrstvu za vzgojo in izobraževanje, ki je pristojno za državni del Križank. Občina pa je prepričana, da je predlog za obnovo neprimeren.
Zakaj se zapleta pri obnovi strehe Križank? Lastništvo in uporaba tega kulturnega spomenika je že dolgo jabolko spora med uporabnikoma, Srednjo šolo za oblikovanje in fotografijo Ljubljana ter Festivalom Ljubljana, ter lastnikoma, Molom in državo. Je rešitev mogoča? Se bo moral eden od zavodov izseliti, da bo rešil prostorsko stisko drugega?
Letno gledališče Križank (Foto: Jan Gregorc/N1)
Zakaj bi imel en zavod prednost pred drugim?
“Oba zavoda, ki delujeta v Križankah, sta prerasla svoje okvire,” je opozorila ravnateljica Apolonija Simon. Dijaki pouk obiskujejo na treh lokacijah, najemajo učilnice na Roški cesti, kjer izvajajo predvsem splošne predmete, športno vzgojo pa imajo dijaki v prostorih Športnega društva Tabor. “Nad tem ne tarnamo. Veseli smo, da lahko Križanke uporabljamo in jih delamo žive. Če šole ne bi bilo v njih, bi Križanke – ob poletni dejavnosti – samevale.”
Tudi Festival Ljubljana najema dodatne prostore, želi pa si, da bi v pritlično etažo prenesli del depoja, ki je trenutno v Trnovem. “Gre za učilnice, v katerih imamo vitalno jedro strokovnega dela šole. V teh delavnicah učimo oblikovanje uporabnih predmetov in grafičnega oblikovanja. Da bi šola izpraznila delavnice, da bi Festival Ljubljana vanje preselil depo, je absurd. Oba zavoda sta javna zavoda, njuni uporabniki so tudi Ljubljančani. Zakaj bi imel en zavod prednost, možnost, da prostore uporablja tudi za tisto, kar zanj ni vitalnega pomena,” se sprašuje ravnateljica.
Trenutno poteka etažiranje Križank, občina pa od države zahteva najemnino za del poslopja, ki je v njeni lasti in ga uporablja šola. “Ne vemo, kaj se dogaja,” je na vprašanja o stanju teh postopkov odgovorila Simon.
Plečnik Križanke namenil Ljubljančanom v uk in zabavo
Mestna občina Ljubljana je leta 1950 kompleks Križank namenila šoli za umetno obrt, nekdanji križevniški samostan pa je med letoma 1951 in 1955 prenovil Plečnik. Ob tem je zapisal, da je Križanke namenil Ljubljančanom v uk, zabavo in prosti čas. “Ta kompleks pred tem nikoli ni imel poletnega gledališča. Objekt je bil namenjen šoli za umetno obrt, ki ga je tudi upravljala. Festival pa je bil manjša dejavnost in so bili v teh prostorih najemniki,” je povedala ravnateljica.
2007 je Mol sprožil tožbo zoper državo, v sodnem postopku je občina uveljavljala lastninsko pravico za del kompleksa Križank. Prvostopenjsko sodišče je leta 2010 občini dodelilo 48 odstotkov Križank, državi pa 52 odstotkov. Ena od idej o ureditvi lastniških razmerij je vključevala tudi menjavo državnega dela Križank za parcelo na Barjanski cesti, kjer bi postavili center znanosti. Šolsko ministrstvo in občina pa sta podpisala tudi pismo o nameri. Zaradi morebitne izselitve so profesorji in dijaki 2020 protestirali pred državnim zborom.
Protestniki zahtevajo ohranitev šole za oblikovanje v Križankah (Foto: Alen Milavec/BOBO)
Občina od države terja 641.640evrov uporabnine
Lastništvo Križank sta si lastnika poskušala razdeliti junija 2021, dogovor so že podpisali ljubljanski župan Zoran Janković, direktor Festivala Ljubljana Darko Brlek in takratna ministrica za izobraževanje Simona Kustec, takratni ravnatelj Gregor Markelj pa je podpis zavrnil. Ker dogovor ni bil dosežen, je Mol sprožil postopek na ljubljanskem okrožnem sodišču, mediacija še poteka. “Mediacijski postopek poteka, zato vprašanja ne moremo komentirati,” so na naša vprašanja odgovorili na ministrstvu.
Bolj zgovorni pa so na občini. Pojasnili so, da so predlagali fizično delitev tako, da bi bila skladna z dejavnostjo obeh zavodov in bi ustvarila dve zaokroženi celoti, ki bi bili skladni z lastniškimi razmerji. “Ker se Mol zaveda velike prostorske stiske srednje šole, je hkrati predlagal, da se šoli dovoli pogodbena uporaba/souporaba prostorov Mola, ki jih šola nujno potrebuje za opravljanje svoje dejavnosti,” so dodali. Če se bo občini in državi uspelo dogovoriti ter bosta sklenili sodno poravnavo, na občini pričakujejo, da se bo postopek zaključil še v tem letu.
Jan Gregorc/N1
Hkrati pa občina državo toži še za plačilo najemnine za prostore, ki jih uporablja šola. Po njihovi oceni država, ki ima v lasti 52 odstotkov, uporablja 78,83 odstotka Križank, festival pa 15,30 odstotka.
Na občini poudarjajo, da so višino uporabnine določili konservativno, temeljili so na povprečni tržni najemnini, upoštevali pa so tudi lokacijo, spomeniško varstvo in ohranjenost prostorov. Tako kvadratni meter prostorov v Križankah ocenjujejo na najmanj osem evrov. Izjema je le Gostinski lokal Plečnikov hram s pripadajočim skladiščem in teraso, za katerega so najemnino določili pri 16 evrih na kvadratni meter. Tako mesečna najemnina za Gostinski lokal Plečnikov hram (površina 240,9 kvadratnega metra) znaša najmanj 3.854,40 evra. Za preostale dele Križank (površina 854,95 kvadratnega metra) pa 6.839,60 evra na mesec. Država bi po teh izračunih občini morala mesečno plačati 10.694 evrov. Od države pa terja tudi 641.640evrov uporabnine za obdobje 60 mesecev.
Učilnica za industrijsko oblikovanje (Foto: Jan Gregorc/N1)
Ob tem na občini poudarjajo, da že vrsto let opozarjajo na dotrajanost strehe in prostorov ter slabo potresno varnost. Na dotrajanost je po navedbah Festivala Ljubljana ponovno opozorila obnova strehe nad poletnim gledališčem, ko gradbeni strokovnjaki niso dovolili vpenjanja nove strehe v objekt zaradi njegove dotrajanosti in slabega stanja. “Festival Ljubljana je že 2018 pozval srednjo šolo, da se začne obnova stavbe. Ker od šole ni prejel pozitivnega odgovora, je o tem obvestil tudi inšpektorat za okolje in prostor, vse z namenom zaščite varnosti učencev in zaposlenih na šoli,” so zapisali.
Ravnateljica Simon je pojasnila, da se je ocena, da so nekateri prostori nevarni, podala, potem ko je aprilski snegolom 2016 porušil staro premično streho. “Izprazniti smo morali nekatere prostore, med drugim smo preselili knjižnico,” je dejala.
Inšpekcija je sicer ugotovila, da kompleks Križank ne ustreza definiciji nevarnega objekta, kot ga določa gradbeni zakon, ter da imajo objekti na območju Križank uporabno dovoljenje po samem zakonu.
“Mol že vrsto let konstruktivno poziva šolsko ministrstvo k skupni ureditvi objekta in nujno potrebni prenovi, vendar žal neuspešno. Nikakor ne nasprotuje prenovi, vendar je bil predlog, ki ga je podala srednja šola, neprimeren, preuranjen in pomanjkljiv. Prav tako, kolikor je Mol seznanjen, ta predlog ni imel podpore ministrstva. Mol si želi in bo pristopil k obnovi Križank, vendar mora biti to izvedeno v skladu z veljavnimi predpisi in pravili stroke, saj gre za pomembno kulturno dediščino,” so zapisali na občini.
Jan Gregorc/N1
Na navedbe šole, da se občina ni prijavila na razpis ministrstva za kulturo za sredstva za obnovo stavb pod spomeniškim varstvom, ki niso v lasti države, ki ga je občini predlagala šola, pa Mol odgovarja, da se za to niso odločili, saj za to niso bili izpolnjeni pogoji.
Ravnateljica Apolonija Simon je izpostavila tudi neodzivnost ministrstva. “Že dvakrat sem prosila za obisk ministrstva pri ministru Feldi. Na to prošnjo nisem dobila odgovora. Tudi svet zavoda je prosil za odgovor ministra, a ga ni dobil,” je rekla. Šolsko ministrstvo je odgovorilo, da komunikacija ministrstva z vodstvom šole o šolski infrastrukturi ves čas poteka prek službe za investicije.
Vodstvo šole se je marca sestalo s kulturno ministrico Asto Vrečko. Predstavili so ji načelna stališča do delovanja šole v Križankah in jo seznanili s skrb vzbujajočim stanje stavbe, ki se je še poslabšalo po postavitvi začasne strehe nad avditorijem in ki potrebuje obnovo. “Ministrica je ponovila mnenje, da je nujen odprt in konstruktiven dialog, ki bo prispeval k celoviti ureditvi in obnovi Križank, upravljanju kompleksa in njegovi rabi – takšni rabi, ki bi zagotavljala dostopnost in služila skupnosti, ne prostor zapirala ali izključevala uporabnike. Sestala sta se tudi z ministrom za izobraževanje Feldo,” so zapisali na ministrstvu. Vrečko je bila v preteklosti še kot mestna svetnica v Ljubljani angažirana za reševanje problematike Križank.
Jan Gregorc/N1
Klasične šole s pravimi koti in enakimi učilnicami ne spodbujajo ustvarjalnosti
Šola mora ostati v Križankah, so si enotni maturantje srednje šole za oblikovanje, s katerimi smo govorili ob podelitvi maturitetnih spričeval. “Že sam prostor je umetniški, ustvarjalen. Poln je ozkih hodnikov, skrivnostnih stopnišč, učilnic, ki jih tudi po štirih letih še ne poznamo povsem. Že zaradi tega spodbuja kreativnost, ideje, izvirnost v učencih. Klasične moderne stavbe s pravimi koti in enakimi učilnicami tega preprosto ne morejo,” je povedal Fabian Fontanot.
Da bo pouk potekal v Križankah, je pomemben dejavnik pri izbiri srednje šole, je poudarila Pika Naglav. “Kot dijakinjo, ki ni iz Ljubljane, mi je bilo v Križankah zelo lepo. Center Ljubljane me je vedno privlačil,” je dodala. Tudi Sara Peterka je izpostavila, da jo je pri učenju fotografije navdihovala arhitektura Križank, medtem ko na Roški takšnega navdiha ni imela. “Pogosto smo po pouku, ki je trajal dolgo, srečevali sosošolce iz likovne gimnazije, ki so zunaj risali Križanke. Vsak jih je videl z druge perspektive, vsak jih je narisal malo drugače,” se spominja šolanja.
“Šola bi morala ostati v Križankah. Tukaj se vsa ta štiri leta počutimo doma,” pa je rekel Erik Mohorčič. “Vsak kotiček, vsaka učilnica ima neko posebno energijo,” se je spomnil šolskih dni. “V ta izjemni prostor smo se sprehodili skozi center. Prostor je prenovil Plečnik in ga namenil prav nam. To je bilo njegovo zadnje delo pred smrtjo.”
Kako se bodo šolanja v Križankah spominjali maturantje?
Skoraj 30-letni obet nove šole: se bo gradnja naposled le začela?
Šola, ki jo obiskuje nekaj manj kot 800 dijakov, si že skoraj 30 let obeta nove prostore. Leta 1994 sta občina in ministrstvo položila temeljni kamen za novo šolo na Roški cesti. “Naslednje leto bo minilo 30 let, od objekta nimamo niti o,” je dejala ravnateljica.
Pred tremi leti je Zbornica za arhitekturo in prostor Slovenije objavila zmagovalno rešitev, kako naj bi bil urejen prostor, kjer bi nove prostore dobila srednja šola, pa tudi Akademija za likovno umetnost in oblikovanje (ALUO) in Študentski dom Ljubljana. A Občinski podrobni prostorski načrt (OPPN) še ni bil sprejet. “Ne moremo več verjeti obljubam. Za nas je to dolgo časovno obdobje, ki nam ni prineslo ničesar za reševanje prostorske stiske, ki jo imamo,” je povedala Apolonija Simon.
Če bo vse teklo po načrtih, je novo šolo mogoče pričakovati v letu 2027/28, so na naša vprašanja odgovorili na ministrstvu za izobraževanje. Pojasnili so, da je OPPN v izdelavi. Mestni svet bi ga lahko prvič obravnaval oktobra letos, če bo potrebno dopolnjevanje, pa bi bila druga obravnava predvidoma marca prihodnje leto. “Na podlagi veljavnega OPPN bo izdelana natečajna naloga za izvedbo arhitekturnega natečaja za novogradnjo SŠOF, objava natečaja bo predvidoma do konca leta 2024. V letu 2025 se bo izbrala najoptimalnejša idejna rešitev novogradnje, sklenila pogodba z izbranim projektantom, začela se bo izdelava projektne dokumentacije za pridobitev gradbenega dovoljenja in za gradnjo,” so razložili. Gradnja bi se lahko začela 2026.
Rešitev za ureditev kampusa na Roški cesti z Akademijo za likovno umetnost in oblikovanje, študentskim domom, Srednjo šolo za oblikovanje in fotografijo Ljubljana ter športno dvorano in zunanjimi športnimi igrišči. (Foto: Zbornica za arhitekturo in prostor Slovenije)
Novo šolo so 2021 ocenili na nekaj več kot 22 milijonov evrov. “Sredstva so bila v tem obsegu zagotovljena, zaradi občutnega dviga stroškov gradnje v zadnjih dveh letih se bodo v nadaljevanju zagotovila še dodatna sredstva,” so pojasnili na ministrstvu.
Pa bo gradnja novih prostorov na Roški pomenila, da se bodo morali dijaki izseliti iz Križank? “Smiselnost nadaljnjega delovanja šole v Križankah se bo presojala, ko bo to aktualno, ob vzpostavitvi delovanja šole na novi lokaciji,” so odgovorili na ministrstvu in dodali, da je ob tem treba upoštevati, da je celostna rekonstrukcija Križank možna le ob izselitvi dijakov.
Ena od predlaganih rešitev za lastništvo Križank je bila tudi menjava državnega dela Križank za parcelo ob Barjanski cesti, kjer je bil predviden center znanosti. Prejšnja šolska ministrica Simona Kustec je oktobra 2019 z županom Zoranom Jankovićem podpisala pismo o nameri. Zdaj so na ministrstvu pojasnili, da so zemljišče od občine odkupili. Po delitvi ministrstva pa je zemljišče pripadlo ministrstvu za visoko šolstvo, znanost in inovacije.
Odhod šole in festivala bi za Križanke pomenil veliko izgubo
“Če bi se iz Križank izselila ali šola ali Festival Ljubljana, bi to pomenilo izgubo dela identitete tega kraja. To je, kot da bi izselili filharmonijo ali prestavili univerzo,” je poudaril študent arhitekture Filip Mikuž. Z vprašanjem, kakšna bi lahko bila prihodnost samostana sredi Ljubljane, se je s kolegi pri seminarju ukvarjal Glažar. Ugotovili so, da je čar Križank ravno to, da sta v njih dva uporabnika.
“Brez kateregakoli bi bil ta prostor prazen. Ne samo šola, ne samo festival, ne samo javni prostor. Ključno je, da se vzpostavi sinergija. Ta je ravno v tem, da festival deluje takrat, ko ni pouka,” je ugotovitve povzel asistent Vid de Gleria. “Ta ideja je v tem prostoru že od samega začetka in se nam zdi zelo kakovostna. Velika škoda bi bila, če se ne bi nadaljevala.”
Jan Gregorc/N1
Vendar sta oba zavoda Križanke prerasla, se strinjajo tudi na fakulteti za arhitekturo. “Šola in festival sta prerasla prostorske okvire. Interes publike za dogodke festivala je izjemno velik. Enako interes mladih dijakov za študij na šoli, zato je pomemben premislek o sinergiji in razširitvi obeh programov na bližnje lokacije za šolo in festivala na Plečnikov stadion v sinergiji z mestnim parkom,” je dejal profesor in mentor seminarja Tadej Glažar.
Študentje rešitev za prostorsko stisko vidijo v selitvi večjih dogodkov Festivala Ljubljana na Plečnikov stadion, je razložil Mikuž. V Križankah bi ohranili manjše dogodke, ki bi se odvijali na samostanskih dvoriščih. “Stadion predstavlja enako vrsto prizorišča, kot so Križanke. Gre za sijajno Plečnikovo lokacijo, pod zvezdami, na odprtem. Tam je ogromen potencial, ki se trenutno ne izkorišča.”
Kaj pa s šolo? Izkazalo se je, da za celotno šolo v Križankah ni prostora. “Igrali smo tetris in ugotavljali, kam v mestu bi lahko dali določen del šole. Integrirali smo celotno sosesko in šolo razdelili po stavbah, ki že obstajajo. Del šole bi tako lahko imel prostore v praznih stavbah na Križevniški ulici, knjižnica bi lahko bila v NUK 2, menzo bi uredili čez cesto. Šola je še vedno razdeljena, a je bližje,” je orisal Mikuž. Študentje so ugotovili, da stavba Križank ne dopušča možnosti drugačnega upravljanja, kot je obstoječe.
Že zdaj pa imamo v Križankah konkreten primer tega, kaj bi se lahko zgodilo, če bi imel eden od lastnikov popolno lastništvo, je še poudaril Mikuž. Za dostop do Peklenskega dvorišča, ki je v lasti občine, je namreč treba Festivalu Ljubljana plačati en evro vstopnine. “Če bo nekdo imel Križanke v popolni lasti, bo pomenilo, da jih bo lahko odpiral po svoji volji. Kulturna dediščina pa bi morala biti dostopna najmanj vsem državljanom, če ne že celotni javnosti,” je povedal in dodal, da je morda delitev lastništva na 48 in 52 odstotkov tisto, kar drži Križanke odprte.
Kakšno je tvoje mnenje o tem?
Bodi prvi, ki bo pustil komentar!