Pri osnutkih nacionalnih energetskih in podnebnih načrtov držav članic EU so opazni nekateri premiki v pravo smer, a potrebnega bo še veliko dela za uskladitev prizadevanj s cilji pariškega sporazuma, ugotavlja poročilo koalicije nevladnih organizacij Climate Action Network Europe. Med državami, ki ne izpolnjujejo pričakovanj, je tudi Slovenija.
Kot izhaja iz poročila nevladnih organizacij, ki so ga povzeli v slovenski okoljski nevladni organizaciji Focus, bo brez okrepitve ciljev držav članic EU na področju podnebja in energije težko dosegla svoje podnebne ambicije in zaščitila državljane pred vedno bolj uničujočimi vplivi podnebnih sprememb.
Ob tem avtorji poročila opozarjajo tudi na očiten kontrast med nujo po pospešenem podnebnem ukrepanj in počasnim napredkom na terenu.
“Ena najbolj zaskrbljujočih ugotovitev pregleda posodobljenih osnutkov nacionalnih energetskih in podnebnih načrtov, ki so bili doslej oddani Evropski komisiji, je, da več držav, med njimi Ciper, Danska, Finska, Italija in Nizozemska, ne izpolnjuje niti minimalnih zahtev EU na področju podnebja in energije do 2030,” opozarjajo pri Focusu.
Kot so dodali, bi morala EU za pravičen prispevek k omejitvi globalnega segrevanja na 1,5 stopinje Celzija doseči znatno znižanje emisij toplogrednih plinov še v tem desetletju na vsaj 65-odstotkov do 2030.
Predstavniki nevladnih organizacij med drugim pogrešajo tudi, da številne države članice niso začrtale zadostnih zavez na področju energetske učinkovitosti. Kot pozitivno pa ocenjujejo, da so v več načrtih mesto dobili ukrepi za spodbujanje energetskih skupnosti, a hkrati dodajajo, da so prispevki več držav članic nezadostni za izpolnitev cilja EU glede obnovljivih virov energije do 2030.
Med državami, ki ne izpolnjujejo pričakovanj in v nezadostni meri prispevajo k napredku EU na poti do omejitve globalnega segrevanja na 1,5 stopinje Celzija, pa je tudi Slovenija. “V posodobljeni različici slovenskega osnutka nacionalnega energetskega in podnebnega načrta (NEPN) je sicer nekaj izboljšav glede na pretekle verzije, vendar so splošne ambicije še vedno bistveno prenizke in nezdružljive s ciljem 1,5 stopinje Celzija,” so ugotovitve poročila navedli pri Focusu.
Poročilo ob tem izpostavlja tudi več možnosti za izboljšanje prenovljenega slovenskega NEPN. Poleg znatnega zvišanja cilja za obnovljive vire energije, pri čemer je treba v ospredje postaviti energetske skupnosti ter zagotoviti potrebne spremembe zakonodaje in ukrepe za odpravo ter izboljšanje administrativnih ovir, poročilo predlaga tudi bistveno zvišanje ciljev glede zmanjšanja rabe energije. Nevladne organizacije pogrešajo tudi pripravo poglavja z ukrepi in politikami, ki ga trenutna različica ne vključuje.
Koalicija nevladnih organizacij CAN Europe je oceno nevladnih energetskih in podnebnih načrtov pripravila v sodelovanju s 30 organizacijami iz 25 držav (iz Slovenije je sodelovala nevladna organizacija Focus). Pri tem avtorji poročila navajajo, da ne gre za celovito analizo vseh vidikov načrtov, temveč za grob pregled nekaterih glavnih vprašanj, ki jih bo morala Evropska komisija obravnavati v njenih priporočilih državam članicam decembra 2023.
Vlade imajo zakonsko obveznost, da oddajo osnutke nacionalnih energetskih in podnebnih načrtov v presojo Evropski komisiji, kar je v roku storilo le 16 od 27 držav članic, med njimi tudi Slovenija. Komisija bo do konca letošnjega leta Sloveniji poslala svojo oceno in priporočila glede posodobitve dokumenta v skladu z zakonodajo EU. Končno različico posodobljenih načrtov morajo sicer države članice komisiji predložiti do 30. junija 2024.
Kakšno je tvoje mnenje o tem?
Bodi prvi, ki bo pustil komentar!