Izvršilni odbor največje opozicijske stranke je na večerni seji določil listo za junijske evropske volitve in jo predlagal v sprejetje svetu stranke. Ime na prvem mestu ni presenečenje, nekoliko nepričakovano pa so z liste tik pred zdajci izpadla nekatera znana imena.
Stranka SDS, ki jo vodi Janez Janša, se je pozno popoldne sestala na seji izvršilnega odbora. Kot je bilo pričakovati, so določili vseh devet imen na kandidatni listi za volitve v Evropski parlament in tudi njihov vrstni red.
Preobrat se je zgodil le pri javni objavi imen, saj so jih iz stranke uradno sporočili že danes, čeprav je bilo še do nedavnega to predvideno za 17. februar, ko se bodo člani SDS zbrali na slavnostni akademiji ob 35. obletnici stranke.
Statut SDS določa, da izvršilni odbor stranke ob posvetovanju s predsedniki občinskih odborov in regijskih koordinacij SDS naredi izbiro in določi predlog seznama kandidatov. Na njem je lahko največ toliko kandidatov, kolikor jih volimo.
Kot je znano, je na kandidatni listi za evropske volitve po novem prostora za devet kandidatov, po zakonu o volitvah poslancev v Evropski parlament pa noben spol ne sme biti zastopan z manj kot 40 odstotki. Končno besedo o kandidatih SDS ima svet stranke. Seja bo potekala tik pred začetkom slavnostne akademije 17. februarja, kot neuradno ocenjujejo nekateri sogovorniki iz SDS, pa večjih sprememb na listi ne gre več pričakovati.
Po besedah naših virov je bilo evidentiranih več kot 20 možnih kandidatov, vendar nekateri od njih soglasja h kandidaturi niso dali. Med njimi naj bi bila poslanca Andrej Hoivik in Žan Mahnič. V končnem naboru za današnjo sejo izvršilnega odbora jih je tako ostalo 16, o čemer smo že poročali.
Tomc prvič na vrhu liste. Nesoglasja pri Zveru?
Na prvem mestu je pričakovano aktualna evropska poslanka in podpredsednica SDS Romana Tomc, ki se bo torej še tretjič potegovala za sedež v Evropskem parlamentu, a prvič na vrhu liste. Na volitvah 2014 in 2019 je bil nosilec liste evropski poslanec Milan Zver, ki pa je tokrat – prav tako pričakovano – na drugem mestu na listi.
K temu naj bi prispevalo tudi število preferenčnih glasov na zadnjih evropskih volitvah pred petimi leti. Romana Tomc jih je takrat zbrala 40.668, kar je bila skoraj tretjina vseh glasov, ki jih je prejela tedaj skupna lista SDS in SLS. Milan Zver jih je zbral 26.674. Na evropskih volitvah leta 2009 jih je za primerjavo prejel kar 70.044.
Zverova prisotnost na listi sicer sodeč po javnih zatrjevanjih Janše in drugih vidnih članov SDS ni bila pod resnim vprašajem, se je pa kot možna kandidata omenjalo tudi njegova tesna sodelavca – asistenta Dominika Štrakla, nekdanjega predsednika Slovenske demokratske mladine (SDM), in mednarodnega sekretarja SDS Petra Šuhela, vodjo kabineta premierja Janše v prejšnji vladi, vodil pa je tudi Zverovo bruseljsko pisarno.
Po besedah naših virov so se kandidature omenjenih treh medsebojno izključevale, niso pa želeli pojasniti več o teh napetostih in drugih ugibanjih, ki so se v zvezi z Zverovo kandidaturo pojavljala že dlje časa. Nekateri člani naj bi mu tako očitali, da je Romana Tomc pri svojem delovanju pri temah, ki so pomembne za SDS, precej bolj aktivna in opazna. Na drugem mestu ima sicer Zver zelo dobre možnosti za svoj četrti zaporedni mandat v Evropskem parlamentu.
Na tretjem mestu je notranji minister v prejšnji Janševi vladi, podpredsednik SDS Aleš Hojs, ki po odstopu Anžeta Logarja vodi ljubljanski mestni odbor. Da je na listi tako visoko, je po oceni nekaterih presenečenje, saj da je pred njim pomembna naloga ponovne okrepitve SDS v prestolnici, s tretjega mesta na listi in ob precejšnji priljubljenosti med člani SDS pa ima kar dobre možnosti za selitev v Bruselj oziroma Strasbourg.
Na četrtem mestu je poslanec SDS Franc Breznik, ki se je kot možno ime na listi pojavljal že dlje časa, za N1 pa je že pred tedni tudi potrdil, da je dal soglasje h kandidaturi za evropskega poslanca.
Sledi še en dolgoletni poslanec največje opozicijske stranke Branko Grims, ki nikoli ni skrival želje po vstopu na bruseljski parket in je svojo spletno stran pred časom že prenovil s simboli EU in napisom “Mag. Branko Grims v Evropi”.
Na šestem mestu je nekdanji mariborski župan Franc Kangler, ki je svojo stranko NLS pred enim letom priključil SDS in nato prevzel vodenje mariborskega odbora Slovenske demokratske stranke. Na skupni listi SDS in SLS je na petem mestu na listi neuspešno kandidiral že na evropskih volitvah leta 2019.
Sedma na listi je nekdanja državna sekretarka na ministrstvu za zdravje in predsednica odbora za zdravje v strokovnem svetu SDS Alenka Forte. Na zadnjih evropskih volitvah je na skupni listi kandidirala na šestem mestu, zbrala pa je le 1.965 preferenčnih glasov.
Na repu liste sta predstavnici podmladka – mlada spletna vplivnica SDS Karin Planinšek in mednarodna sekretarka SDM Zala Tomašič, sicer hčerka direktorja in voditelja Nova24TV Borisa Tomašiča. Predsednik stranke Janša je sicer v promocijskem videu pred parlamentarnimi volitvami aprila 2022 dejal: “V prihodnjem mandatu bodo mladi v prvi vrsti.”
Za nekatere v SDS je po informacijah N1 presenečenje, da na listi ni vidnih poslank državnega zbora, ki so bile evidentirane in dale soglasje h kandidaturi. Kasneje ga je tako umaknila vodja poslanske skupine SDS Jelka Godec, ki jo po ocenah nekaterih virov Janša v domačem parlamentu bolj potrebuje kot v evropskem.
Prav tako na listi ni ne Alenke Jeraj ne Anje Bah Žibert, ta naj bi sicer soglasje h kandidaturi kasneje umaknila – enako kot Jelka Godec.
Ne gre spregledati niti tega, da je v zgornji polovici liste le eno žensko ime, kar ravno zadosti zakonskim pogojem. Zakon namreč poleg določbe o najmanj 40-odstotni zastopanosti obeh spolov vsebuje tudi to, da mora biti “vsaka lista sestavljena tako, da je najmanj en kandidat vsakega od spolov uvrščen v zgornjo polovico liste”.
Janša izzval Anžeta Logarja in Evo Irgl
Kot so po današnji seji še sporočili iz SDS, je izvršilni odbor poslanski skupini predlagal, da zaradi vprašanj, ki jih na vodstvo stranke naslavlja članstvo, vsi člani poslanske skupine SDS v roku sedmih dni podpišejo izjavo, v kateri se zavežejo, da bodo do konca aktualnega sklica državnega zbora tako v DZ kot izven njega delovali kot člani oziroma članice SDS in njene poslanske skupine.
Kot kaže, gre za izziv poslancu SDS Anžetu Logarju, za katerega je izvršilni odbor po njegovem odstopu z mesta predsednika sveta stranke sprejel izjavo, da ni več nobenega dvoma, da ustanavlja svojo stranko. Prav tako ga je Janša v strankarskem glasilu posredno pozval, da do konca leta 2023 razčisti in uredi statusne zadeve v SDS, česar pa Logar ni storil in tako ostaja poslanec največje opozicijske stranke. Delovanje svojega društva Platforma sodelovanja, katerega soustanoviteljica je tudi poslanka SDS Eva Irgl, je z okroglih miz razširil še na regionalne obiske po Sloveniji. Za nastop na evropskih volitvah se platforma kljub več vabilom ni odločila.
Kaj bodo v SDS storili, če kdo od poslancev v sedmih dneh ne bo podpisal omenjene izjave, za zdaj še niso pojasnili. Neuradno pa je slišati, da ne gre zgolj za izziv za Anžeta Logarja in Evo Irgl, ki doslej še nista odgovorila na vprašanje, ali bosta ostala v poslanski skupini SDS do konca sedanjega sklica državnega zbora. S to potezo naj bi skušal Janša po oceni naših virov tudi disciplinirati preostale poslance, ki bi morda lahko razmišljali, da bi se pridružili potencialnemu Logarjevemu političnemu projektu. Poslanska skupina SDS sicer šteje 27 poslank in poslancev.
Lista SDS za volitve v Evropski parlament 2024
1. Romana Tomc
2. Milan Zver
3. Aleš Hojs
4. Franc Breznik
5. Branko Grims
6. Franc Kangler
7. Alenka Forte
8. Karin Planinšek
9. Zala Tomašič
Kakšno je tvoje mnenje o tem?
Sodeluj v razpravi ali preberi komentarje