“V tako kratkem času se še ni zvrstilo toliko neurij”

Slovenija 25. Jul 202313:01 0 komentarjev
Neurje
Srdjan Živulović/BOBO

V zadnjih dneh smo v Sloveniji priča ekstremnemu vremenu, ko se po večjem delu države čez dan vrstijo neurja z močnimi nalivi, sunki vetra in točo. Agencija za okolje je v preteklih dneh večkrat izdala oranžno in celo najvišje, rdeče opozorilo. Kot je za N1 povedal klimatolog Gregor Vertačnik, se v tako kratkem času še ni zvrstilo toliko neurij. "To je gotovo prvič, da je bilo toliko dni zapored za neurja izdano oranžno oziroma rdeče opozorilo. Govorimo o enkratnih razmerah, za katere upamo, da se nekaj časa ne bodo ponovile," je dodal. Kaj se je dogajalo v ozračju, da so bili pogoji za nastanek neurij tako ugodni?

Letošnji julij je vremensko izjemno buren. Na začetku meseca nas je zajel drugi vročinski val, s krajšo prekinitvijo je sredi meseca sledil še tretji, zadnje dni pa se po Sloveniji dnevno vrstijo uničujoča neurja z nevihtami, močnim vetrom in točo. Še posebej prejšnji teden so bile razmere nenavadne, saj so bile kar šest dni zapored vremenske razmere ugodne za nastanek neurij.

“To so bile res edinstvene okoliščine. V preteklosti smo bili vajeni, da so razmere za razvoj neurij ugodne dan ali dva, potem se ozračje umiri. Tokrat pa so se neurja po prejšnjem tednu ponovila tudi v ponedeljek in danes. Takšnih dogodkov je bilo v tako kratkem času res veliko, meteorologi pravzaprav česa takega ne pomnimo,” je za N1 povedal klimatolog Agencije RS za okolje (Arso) Gregor Vertačnik.

Vremenska opozorila so se kar vrstila

Treba je dodati, da neurja v Sloveniji niso nenavaden vremenski pojav. V preteklih letih so bila prav tako močna – konec julija leta 2006 je neurje povzročilo vetrolom, ki je prizadel gozdove na Jelovici, tudi leta 2008 smo imeli precej neurij. “To leto je izstopalo tako po številu neurij kot udarcev strel. Poudarjam pa, da so bila neurja v preteklosti enakomerneje razporejena čez poletje, niso bila zgoščena v enem ali dveh tednih kot letos,” je pojasnil klimatolog.

Letošnja neurja so izstopala tudi po tem, da je Arso praktično vsak dan izdal vremensko opozorilo za nalive, močne sunke vetra in krajevno tudi točo. Večina opozoril je bila oranžna, v posameznih delih države pa je agencija za okolje razglasila rdečo, najvišjo stopnjo. “To je gotovo prvič, da je bilo toliko dni zapored za neurja izdano oranžno oziroma celo rdeče opozorilo. Govorimo o enkratnih razmerah, za katere upamo, da se nekaj časa ne bodo ponovile. Kot vidimo, je škoda po Sloveniji res velika,” je poudaril Vertačnik.

Gregor Vertačnik
Klimatolog Agencije RS za okolje Gregor Vertačnik (Foto: Osebni arhiv)

Zakaj so nastajala neurja?

Ob tem se marsikdo sprašuje, kaj se je dogajalo v ozračju, da se je narava tako razbesnela. Glavni razlog za pogosta julijska neurja je, da smo bili dolgo časa na stiku dveh zračnih mas, in sicer zelo tople oziroma vroče afriške zračne mase nad Sredozemljem, severno od Alp pa se je večino časa zadrževala precej hladnejša in dokaj vlažna atlantska zračna masa.

Ob stiku zračnih mas so v višinah pihali močni vetrovi, pri tleh pa smo imeli občasno dotok nekoliko hladnejšega zraka in potem spet toplejšega. “Skoraj ves čas smo bili v območju, ki je bilo ugodno za nastanek neviht – se pravi velika nestabilnost ozračja, vlažne razmere pri tleh ter močno striženje vetra z višino. In prav ti dejavniki omogočajo razvoj takšnih neurij,” je vremensko dogajanje opisal sogovornik.

Slovenska vojska odpravlja posledice neurja na Koroškem
Razdejanje, ki ga je na Koroškem pustilo nedavno neurje. (Slovenska vojska/Twitter)

Čeprav neurja povzročajo ogromno škode v naravi, na kmetijskih pridelkih, cestni infrastrukturi in različnih objektih, pa je dobra plat obilnih padavin, da nimamo težav s pomanjkanjem vode, kot se je to zgodilo lani julija, ko je zaradi pomanjkanja dežja državo pestila izrazita suša. Letošnji julij je bil v tem vidiku izstopajoč, saj so vremenoslovci na nekaterih meteoroloških postajah izmerili že več kot 300 litrov dežja na kvadratni meter, v nekaterih delih Slovenije pa je to celo najbolj namočen julij v zadnjih 70 letih.

“V predelih Koroške in Štajerske tako velike količine dežja julija še nismo imeli, je pa marsikje količina padavin ta mesec daleč pod dolgoletnim povprečjem,” je med drugim predstavil Vertačnik. Slaba plat močnih padavin v zadnjih dneh pa je na drugi strani tudi ta, da je dež padal predvsem na plazovitih območjih.

Se bo pred koncem meseca vreme umirilo?

Neurja se bodo nadaljevala še danes in jutri. Od srede se bo ozračje za nekaj dni umirilo. Do nedelje ni pričakovati omembe vrednih padavin, razen ploh ob koncu tedna. Jutri in v četrtek bo še razmeroma sveže, konec tedna nas bodo znova razveselile prijetne poletne temperature. Živo srebro se bo gibalo pri 30 stopinjah Celzija. Zmerno toplo vreme se bo nadaljevalo tudi v začetku naslednjega tedna, za zdaj večjih neurij ni pričakovati.

Če bi lahko iztekajoči se mesec opisali z eno besedo, bi bila to – nestabilno. Po dveh kratkih obdobjih vročine v začetku meseca, ko se je segrelo do 35 stopinj Celzija, so se namreč začela neurja. Obdobja daljšega stabilnega vremena praktično nismo imeli. Ob tem velja dodati, da julij, tako Vertačnik, pogosto niti ni vremensko stabilen mesec. Obdobja daljšega stabilnega vremena so bolj značilna za konec poletja ali celo začetek jeseni – torej avgusta in septembra, ko imamo lahko teden ali več suhega vremena praktično po vsej državi.

Če se nam zdi, da smo imeli zaradi neviht pri nas ekstremne vremenske razmere, pa se v južni Evropi borijo z vročinskim ekstremom. Zlasti vroče je te dni na italijanskih otokih Sicilija in Sardinija, kjer je bila temperatura več dni zapored 45 stopinj Celzija. V torek so na Sardiniji v občinah Jerzu in Lotzorai meteorologi namerili kar 48,2 stopinje Celzija, kar je evropski julijski rekord.

Spremljajte N1 na družbenih omrežjih FacebookInstagram in Twitter

Naložite si našo aplikacijo: na voljo za android in za iOS.

Kakšno je tvoje mnenje o tem?

Bodi prvi, ki bo pustil komentar!