Minister Matoz zaradi nasilnih napadov na policiste napovedal spremembo zakona

Zaradi ponedeljkovega napada na policista v Kočevju in sobotni policijski akciji v Uršnih selih je minister za notranje zadeve in javno upravo Franci Matoz napovedal spremembo zakona o kazenskem postopku. Po njegovih besedah se država sooča s problematiko dolgotrajnih sodnih postopkov in vse bolj nasilnimi napadi na uradne osebe.

Čeprav statistika v zadnjih desetih letih – zgodilo se je 1.792 napadov na policiste – ne kaže, da bi se število napadov na policiste zmanjševalo in trend ostaja na približno podobni ravni, pa je po Matozovih navedbah ključna težava v večji intenzivnosti teh napadov. K ukrepanju so ga pozvali tudi župani tistih občin, kjer so se pripetili zadnji napadi.

"Tudi zadnji dogodek v Kočevju vam kaže na to, ko je storilec povratnik policista dobesedno povozil, ga vozil na pokrovu motorja in tako dalje, ni se ustavil niti prej, poškodoval tri vozila, kar kaže, da seveda je potrebno nekaj spremeniti," je dejal Matoz.

Matoz: Takšna kazniva dejanja morajo biti obravnavana prednostno

Minister se je za spremembo zakonodaje odločil na podlagi ugotovitev, da prihaja do zastojev pri obravnavi tovrstnih dejanj in sankcioniranju storilcev na tožilstvu in sodiščih. S spremembo zakona o kazenskem postopku bi po Matozovih besedah določili, da se omenjena kazniva dejanja obravnavajo prednostno.

Zadeve namreč sodniki obravnavajo prednostno le, če je to izrecno določeno v zakonu. Med slednje trenutno spadajo priporne zadeve, postopki zoper mladoletnike, stečajni postopki, postopki prisilne poravnave in zaščita ob družinskem nasilju.

"Spremenimo lahko samo tako, da te zadeve določimo kot prednostne, kar pomeni, da v primeru napada na policista ali preprečitve uradnega dejanja, ko policist uradno dejanje opravlja, da bo postopek na tožilstvu in na sodiščih hiter," je izpostavil minister.

Prednostna obravnava bi zajela kazniva dejanja po 209., 300. in 301. členu kazenskega zakonika, ki opredeljujejo preprečitev uradnega dejanja ali maščevanje uradni osebi, napad na uradno osebo med opravljanjem nalog varnosti ter sodelovanje v skupini, ki prepreči uradno dejanje.

Novela zakona predvideva tudi jasne časovne omejitve za delo pravosodnih organov. "Moj predlog bo šel v smeri, da bo tožilstvu po podani kazenski ovadbi zoper storilca s strani policije določen rok, v katerem mora odločiti o ovadbi oz. vložiti obtožni akt. Sodišče pa bo moralo v določenem času razpisati glavno obravnavo na sodišču. Osebno razmišljam o roku, ki ne sme biti daljši od šestih do osmih mesecev," " je pojasnil.

Prav tako bo predpisan rok, v katerem mora biti razpisana glavna obravnava na sodišču. "Sam osebno imam v glavi nekako rok, ki ne sme biti daljši od šest do osem mesecev, da pride potem do obravnave. Seveda so lahko kakšne zadeve bolj komplicirane, pa bo potrebno več opravil, ampak nekje v tem roku bi moralo priti do samega procesa, če bo seveda obtožni akt preizkušen in bo prestal preizkus na sodišču in če bo tožilstvo seveda ob prejemu kazenske ovadbe ocenilo, da gre za, za kaznivo dejanje," je dejal Franci Matoz.

Kazniva dejanja izvršujejo predvsem "specialni povratniki"

Na novinarsko vprašanje o trajanju sodnih zaostankov in profilu napadalcev je minister odgovoril, da natančnih statističnih podatkov nima, a je opozoril, da postopki zaradi neprednostne obravnave pogosto trajajo več let. Glavni razlog za porast napadov vidi prav v tem, da pretekle kazni niso dosegle namena, zaradi česar so storilci večinoma specialni povratniki.

"Sam tovrstne napade pripisujem povratnikom oziroma specialnim povratnikom, saj je jasno, da sankcije niso dosegle svojega namena," je izpostavil, in spomnil na primer 25-letnega napadalca iz Kočevja, ki je bil v preteklosti tudi obtožen umora, večkrat je bil tudi v postopkih zaradi nasilništva. "Iz tega je mogoče sklepati, da kazen ni dosegla svojega namena in da se tak človek lahko vozi brez vozniškega dovoljenja. Vsem pa je znano, da lahko ima druge registrske tablice na vozilu, ker ni registrirano. V primeru, da ga policist ustavi, pa se zgodi nasilje nad policistom," je dejal notranji minister.

Kritičen je bil tudi do t. i. Šutarjevega zakona. Po njegovih besedah zgolj prekvalifikacija tatvine v prekršek ne more imeti efekta, "k večjemu ima obratni efekt, čeprav statistika kaže, da je kaznivih dejanj manj, ob tem pa raste število prekrškov". Matoz meni, da je "halo efekt" Šutarjevega zakona, ki je trajal nekaj mesecev, izzvenel, saj v zadnjem času beležijo več groženj policistov, tudi s strani romske skupnosti.

Pravosodno ministrstvo: Najostreje obsojamo napade na policiste

Ministrstvo za pravosodje po poročanju portala 24ur ostro obsoja vsak napad na policiste. "Gre za dejanja, uperjena zoper posameznike, ki pri opravljanju svojih nalog varujejo vse državljanke in državljane, zato mora biti odziv države nanje dosleden in nedvoumen. Delimo stališče, da sta hitrost in učinkovitost postopkov pomembna elementa odvračilnega učinka kaznovalnega prava," so navedli na ministrstvu.

Ob tem pričakujejo, da vsi pristojni organi na takšna dejanja odgovorijo hitro, odgovorno in skladno s svojimi pristojnostmi. Morebitne sistemske spremembe bo ministrstvo preučilo skupaj z drugimi resorji in stroko.

"Državna sekretarka Barbara Levstik Šega se je v tej zvezi med drugim zavzela za ustanovitev medresorske vladne skupine, saj vprašanja varnosti presegajo pristojnosti posameznega resorja in terjajo usklajeno delovanje vseh deležnikov," so za omenjeni portal še dodali na pravosodnem ministrstvu.