Zakon o tujcih: zakaj varuh človekovih pravic molči?

Slovenija 26. Jul. 202106:444 komentarji
Delite:
Begunci
Foto: Srdjan Zivulovic/BOBO

Ministrstvo za notranje zadeve, ki je letos priznalo status mednarodne zaščite zgolj enajstim beguncem, je z novim zakonom o tujcih ponovno uvedlo možnost zavračanja beguncev na mejah. Podobne določbe zakona je ustavno sodišče leta 2019 že razveljavilo. Predlog za ustavno presojo bi lahko vložil varuh človekovih pravic. Štiri mesece po sprejetju zakona v njegovem uradu pravijo, da je preučevanje materije "nakazalo še nekatere druge korake", ki jih varuh lahko naredi.

Zakon o tujcih, ki ga je državni zbor sprejel konec marca, v uporabi pa je od maja, v času povečanih migracijskih tokov predvideva razglasitev tako imenovane kompleksne krize. Policija bi ob razglašeni krizi dobila pristojnost presojati, kdo izpolnjuje pogoje za pridobitev azila, tiste, ki po njeni oceni pogojev ne bi izpolnjevali, pa bi lahko vrnila v sosednjo državo. Nevladne organizacije so varuha človekovih pravic takoj po sprejetju zakona pozvale, naj vloži zahtevo za ustavno presojo, a tega še vedno ni storil. Zelo podoben zakon je pred leti na ustavnem sodišču padel.

Nevladne organizacije in nekateri mediji medtem že dlje časa poročajo, da policija omejuje dostop tujcev, ki prečkajo schengensko mejo, do azilnega postopka − tudi brez aktivacije spornih členov v novem zakonu o tujcih.

Letos azil zgolj enajstim

Po podatkih ministrstva za notranje zadeve, ki ga vodi Aleš Hojs, je v letošnjem letu do junija prošnjo za mednarodno zaščito v Sloveniji vložilo 1270 ljudi, od tega so samo enajstim priznali status. Lani so obravnavali 3636 prošenj, status jih je dobilo 89.

Urša Regvar iz Pravno-informacijskega centra nevladnih organizacij (PIC) pravi, da na državnih mejah sicer letos beležijo manjše število tujcev kot prejšnja leta, še vedno pa v policijskih postopkih ostaja ključni problem omejevanje dostopa do azila oziroma azilnega postopka. “Policija tujce pogosto vrača na Hrvaško, kjer so velikokrat podvrženi nasilju, od tam pa jih hrvaška policija vrača v Bosno. Gre za sistematično prakso tako imenovanih pushbackov, zaradi česar zelo malo tujcev sploh dobi dostop do azilnega postopka,” opozarja pravnica.

Slovenska policija očitke o tem, da beguncem ni zagotovljena pravica do azila, zavrača. Po njihovih zagotovilih vsakega, ki pri prehodu meje izrazi namero za podajo prošnje, predajo pristojnim organom.

Več kot pol tujcev letos vrnili na Hrvaško

Po podatkih policije je lani takšno namero izrazilo 4007 tujcev, med katerimi pa naj bi “večina” Slovenijo zapustila že pred zaključkom postopka. Letos je policija do 21. julija pri nezakonitem prestopu schengenske meje prijela nekaj več kot 4000 tujcev. Med njimi naj bi jih 43 odstotkov izrazilo namero za podajo prošnje za mednarodno zaščito, ostalih 57 odstotkov pa so, kot so zapisali, v skladu s sporazumom med državama vrnili na Hrvaško.

Sporazumi med državami sicer res dovoljujejo vračanje, vendar pod pogojem, da je nadaljnje ravnanje s tujci v državi, kamor jih vrnejo, zakonito. Časnik Dnevnik je že večkrat poročal o nasilju nad tujci, ki jih slovenska policija vrne na Hrvaško, januarja letos pa so razkrili, da je bosanska policija pri migrantih odkrila slovenske policijske dokumente, kar dokazuje verižno vračanje. Verižno vračanje v Bosno in Hercegovino ter Srbijo je z vidika evropskega in mednarodnega prava sporno, saj bi moralo vračanje v države, ki niso članice EU, potekati po uradnih postopkih ter po načelu sledljivosti, kar se ne dogaja, je še poročal Dnevnik. V intervjuju za revijo Reporter je maja lani minister Hojs povedal, da “jih naši organi vračajo na Hrvaško ter posledično v centre v BiH in Srbijo”.

Aleš Hojs
Foto : Žiga Živulovič jr./Bobo

“Pravice do azila ni mogoče suspendirati”

Vračanja tujcev v sosednjo državo sicer predvideva tudi novi zakon o tujcih. Ta v 10. a in 10. b členu govori o tako imenovani kompleksni krizi, ki bi jo lahko razglasili, ko bi v državo vstopilo “zelo veliko” prebežnikov, ki bi hkrati izrazili namero za pridobitev azila – tako kot se je to, denimo, zgodilo ob migracijskem valu leta 2015. O šestmesečni razglasitvi krize z možnostjo podaljšanja bi na predlog vlade odločal državni zbor, za sprejetje pa je potrebna navadna večina. V času kompleksne krize bi policija pridobila povečan obseg pooblastil, med drugim bi lahko tujcu, ki po njeni oceni ne bi izpolnjeval pogojev za pridobitev azila, preprečila vstop v Slovenijo in ga vrnila v sosednjo državo.

“Takšno početje je nezakonito in ni zakona, s katerim bi ga lahko legalizirali,” opozarja Urša Regvar. “Omejevanje dostopa pravice do azila posega v človekove pravice, kar v skladu z mednarodno zakonodajo in konvencijami o človekovih pravicah, katerih podpisnica je tudi Slovenija, ni dopustno. Hkrati gre za kršenje prepovedi mučenja, ki je zapisana v ustavi. Pravica do azila je absolutna pravica, ki ne sme biti suspendirana nikoli, niti v vojni.”

Naloga policije v skladu z azilnim pravom je zgolj ta, da ob izraženi nameri posamezniku omogoči dostop do postopka, še poudarja sogovornica.

Podoben zakon je državni zbor sprejel v začetku leta 2017, nedolgo po migrantski krizi, ki je razgalila politično nepripravljenost Slovenije na sprejem večjega števila beguncev. Omenjeni zakon je predvideval, da bi se meja zaprla, če bi se lahko zgodilo, da bi bil zaradi množičnih migracij ogrožen javni red ali notranja varnost, kar bi lahko otežilo delovanje države. Veliko je bilo govora o tem, da Slovenija brez ustrezne strategije lahko postane “žep”, kjer se bodo ob zaprtju avstrijske meje zbirali begunci. “Ne gre za razveljavitev človekovih pravic, ampak omejitve pravice do pribežališča v mejah ustave,” je ob sprejemu zakona povedala tedanja notranja ministrica Vesna Györkös Žnidar. Ustavno sodišče je leta 2019 zakon o tujcih v delu, ki je določal, da lahko policija na meji zavrača prošnje za azil brez individualne obravnave, razveljavilo. Pobudo za oceno ustavnosti je takrat vložila varuhinja človekovih pravic Vlasta Nussdorfer.

Bardutzky opozarja na neustavnost, varuh molči

Da je tudi novi zakon o tujcih protiustaven, je v pogovoru za N1 opozoril predstojnik katedre za ustavno pravo na ljubljanski pravni fakulteti dr. Samo Bardutzky. “Ustavno sodišče je sporne člene, ki omogočajo suspenz pravic beguncev, že razveljavilo. Državni zbor je sprejel kozmetično prepleskano rešitev, katere rezultat bo, če bo prišlo do aktivacije spornih členov, enak, kot je bil po že razveljavljeni ureditvi.” Po njegovih besedah bi moral zakon pred ustavnim sodišče izpodbijati varuh človekovih pravic.

V uradu varuha, ki ga zastopa Peter Svetina, so sprva zapisali, da se bo varuh do konca junija odločil glede morebitnega ukrepanja. V začetku julija pa so dodali, da je “preučevanje izjemno pomembne in širše razsežne materije migracij nakazalo še nekatere druge korake, ki jih lahko institucija Varuha človekovih pravic naredi v zvezi s problematiko”. Omenjeno naj bi bilo “trenutno v pripravi”.

Peter Svetina
Foto : Borut Živulovič/BOBO

Peter Svetina je konec maja sprejel predstavnika urada visokega komisariata Združenih narodov za begunce Rolanda Schillinga in višjo sodelavko za Slovenijo Romano Zidar. Razpravljali so o aktualnih vprašanjih s področju azila in beguncev ter o izzivih, s katerimi se soočajo evropske države na področju migracij. Kot so takrat še zapisali v sporočilu za javnost, je “varuh Svetina mnenja, da so pravne podlage za obravnavo beguncev zadostne in nas zavezujejo k spoštovanju človekovih pravic”.

Urša Regvar opozarja, da gre pri novem zakonu o tujcih na nek način za zlorabo oblasti. “Delitev oblasti zahteva medsebojno spoštovanje institucij, ki predstavljajo različne veje oblasti. S tem ko je vlada ponovno sprejela enak zakon, ki ga je ustavno sodišče enkrat že razveljavilo, je poslala močan signal, da ne spoštuje odločb ustavnega sodišča. S ponovno ustavno presojo bi opozorili, da je v demokratični državi to nesprejemljivo.”

Komentari

Vaš komentar