"Ukinitev dopolnilnega zdravstvenega zavarovanja ni zdravstvena reforma niti ni korak, ki rešuje dolgoročne vzdržnosti javnega zdravstvenega sistema in dostopnosti do zdravstvenih storitev," v odzivu na vloženo novelo zakona, ki ukinja dopolnilno zdravstveno zavarovanje, izpostavlja Slovensko zavarovalno združenje.
Na včeraj zvečer vloženo novelo zakona, ki ukinja dopolnilno zdravstveno zavarovanje, se je odzivalo Slovensko zavarovalno združenje.
Ta odločitvi izrecno ne nasprotuje, vseeno pa poudarja, da gre za politično in ne strokovno odločitev o financiranju javne zdravstvene storitve. Strinjajo se tudi, da je sistem, ko odločevalci neprestano obremenjujejo prostovoljno dopolnilno zdravstveno zavarovanje, obenem pa kritizirajo dvig premij tega zavarovanja kot neupravičen, potreben prilagoditve, če želimo na drugačen način zagotoviti nemoteno izvajanje zdravstvenih storitev.
“Vseeno pa ponovno pozivamo k razmisleku, če tovrsten parcialen pristop dejansko nagovarja ključno težavo javnega zdravstvenega sistema (torej njegovo dolgoročno finančno vzdržnost), v katerem smo priča nenehnemu naraščanju odhodkov za zdravstvene storitve. Namreč, kot razumemo iz medijev, naj bi se tudi predvidena mesečna dajatev vsakega zavezanca za plačilo v znesku 35 evrov enkrat letno na določen način usklajevala,” opozarjajo v interesnem združenju zavarovalnic.
Opozorila pred primanjkljajem v zdravstvenem sistemu
Poudarili so tudi, da bo do konca leta s pristopom k ukinitvi prostovoljnega dopolnilnega zdravstvenega zavarovanja, v zdravstvenem sistemu primanjkovalo najmanj 200 milijonov evrov, glede na projekcije pa se bo, tako združenje, številka v naslednjih letih zgolj povečevala.
Po navedbah slovenskega zavarovalnega združenja se bo primanjkljaj za opravljanje storitev povečeval, če pri tem upoštevamo tudi povečevanje potreb javne zdravstvene blagajne, na podlagi objektivnih dejstev. Med te navajajo demografsko sliko prebivalstva in medicinsko inflacijo. V luči zapisanega so na finančno ministrstvo naslovili vprašanje o pokrivanju potreb javne zdravstvene blagajne.
O primanjkljaju je danes govoril tudi premier Robert Golob, ki je na vprašanje o povišanih cenah zdravstvenih storitev odgovoril, da bi, če bi uporabili izračun na podlagi napovedane podražitve, potrebovali dodatnih 180 milijonov evrov na leto.
“A vprašati se moramo, ali je ves ta denar res potreben. Zato smo zamrznili cene in prevzeli dopolnilno zdravstveno zavarovanje v javni sistem, da ugotovimo, kakšna je dejanska potreba po dodatnem denarju,” je pojasnil. Golob meni, da v zdravstvenem sistemu obstaja ogromno finančnih rezerv, vendar bi bilo iluzorno pričakovati, da bodo sredstva našli čez noč. Če teh sredstev ne bo dovolj, imamo, tako Golob, v proračunu tudi varovalko.
Mlakar: Odločitev o prenosu dopolnilnega zdravstvenega zavarovanja na ZZZS je politična
Generalna direktorica Zavoda za zdravstveno zavarovanje Slovenije (ZZZS) Tatjana Mlakar je ob robu posveta o izzivih oblikovanja sodobnega zdravstva dejala, da je odločitev o prenosu dopolnilnega zdravstvenega zavarovanja na ZZZS politična, vsebine pa ne more komentirati, dokler ne prebere novele.
Mlakar tudi ni želela odgovoriti na vprašanje, ali bo ZZZS lahko ohranila premijo v višini 35 evrov, kot jo določa novela.
Iz ZZZS pa so za STA sporočili, da še ne morejo podati mnenja, ker predlog zakona še ni javno objavljen in še ni znana časovnica za njegovo obravnavo. “Praviloma pa mnenja k takšnim zakonom sprejema Upravni odbor ZZZS in Skupščina ZZZS,” so dodali.
“Ukinitev je lahko všečna politična odločitev, ki pa bo dražja kot zgleda”
Ukinitev dopolnilnega zdravstvenega zavarovanja pa bi obenem pomenila tudi, da bi bilo zavarovanih več oseb. Pravice iz dodatnega zavarovanja se namreč premikajo v obvezno zavarovanje, ob tem pa je vredno dodati, da trenutne ocene kažejo, da dopolnilnega zdravstvenega zavarovanja ni sklepalo med pet in šest odstotkov oseb.
V Slovenskem zavarovalnem združenju pišejo, da bo takšna uvedba enotne obremenitve sicer imela neposredni pozitivni vpliv na zdravstveno blagajno, saj bo obremenitev zajela vse prebivalce, ne zgolj tistih, ki so se za dopolnilno zdravstveno zavarovanje odločili na prostovoljni bazi, kar bo zdravstveni blagajni prineslo dodatnih dobrih 20 milijonov evrov. Ob tem pa bo po njihovih navedbah, odvzelo tudi približno enak znesek dajatev, ki jih posredno ali neposredno poravnajo zavarovalnice, financiranje zdravstvene kartice, predvsem pa fleksibilnost pri uravnavanju potrebnih virov javne zdravstvene blagajne v času neugodnih gospodarskih razmer.
“Zato posebej izpostavljamo, kar smo izpostavljali že pri ‘zdravstvenih reformah’ v letu 2015, v letu 2020 in še prej. Ukinitev dopolnilnega zdravstvenega zavarovanja ni zdravstvena reforma niti ni korak, ki rešuje dolgoročne vzdržnosti javnega zdravstvenega sistema in dostopnosti do zdravstvenih storitev. Ne naslavlja vprašanj dostopnosti zdravstva, ne ureja razmerij med zasebnim in javnim zdravstvom, ne ureja delovanja javnih zdravstvenih institucij v smislu racionalizacije le tega. Vse našteto pa je nujno, da bomo kot država dosegli zadane cilje. Vsekakor je ukinitev prostovoljnega dopolnilnega zdravstvenega zavarovanja lahko všečna politična odločitev, ki pa bo dražja, kot je morebiti videti na prvi pogled,” še trdijo na združenju, kjer dodajo, da odločevalcem ostajajo na voljo za pomoč pri oblikovanju sodobnega javnega zdravstvenega sistema po meri prebivalstva.
Spremljajte N1 na družbenih omrežjih Facebook, Instagram in Twitter.
Naložite si našo aplikacijo: na voljo za android in za iOS.
Kakšno je tvoje mnenje o tem?
Sodeluj v razpravi ali preberi komentarje