Nenavadno gozdno "oko", ki čez leto spreminja svoj obraz

V severozahodnem delu Bosne in Hercegovine, približno 20 kilometrov od Sanskega Mosta se sredi gozdnate pokrajine skriva nenavaden kraški pojav. Že njegovo ime vzbuja radovednost. Bobijaško oko leži na območju Bobijašev in Lušci Palanke, daleč od množičnega turizma in urejenih turističnih točk.

Sprva spominja le na majhno jezero. Ob nižjem vodostaju pa se pokaže skoraj v obliki krožne kotanje, ki je napolnjena z vodo, glede na vreme in svetlobo pa spreminja svojo barvo, od zelenkaste do turkizne. Ker se oko nahaja v osrčju gozda, na odmaknjeni in skrivnostni lokaciji je dostop do njega nekoliko bolj zahteven, piše portal punkfer.hr.

Izvir ali ponor?

Bobijaško oko v resnici ni jezero. Gre za estavelo, posebno obliko kraškega pojava, ki lahko izmenično deluje kot izvir ali pa kot ponor. Ena izmed največjih posebnosti Bobijaškega očesa je spreminjanje smeri toka vode. Ob visokem vodostaju in po obilnejših padavinah lahko voda iz podzemlja privre na površje, zato kraj deluje tudi kot izvir. Ko pa se vodostaj zniža, se celoten proces obrne. Voda začne skozi odprtino odtekati v kraško odzemlje in estavela prevzame vlogo ponora, piše portal.

Zato je lahko podoba Bobijaškega očesa v različnih obdobjih leta povsem drugačna. Ob sušnem vremenu sta bolje vidni odprtina in globina kraške kotanje, po obilnem deževju pa jo voda lahko povsem zapolni in se razlije tudi na bližnjo okolico.

Prav zaradi teh velikih sprememb se nekateri obiskovalci na kraj vračajo večkrat na leto.

Gre le za del večjega podzemnega sistema

Bobijaško oko je v resnici le vidni del širšega kraškega vodnega sistema. Raziskave so namreč pokazale, da so podzemne vode tega območja povezane z vodami Lušci polja, ki pod zemljo odtekajo proti izviroma Dabar in Zdena, še piše punkufer.

Kako do njega?

Bobijaško oko leži na širšem območju Lušci Palanke, približno 20 kilometrov stran od Sanskega Mosta. A pot do njega ni povsem preprosta. Kot navaja hrvaški medij, poteka po slabše urejeni makadamski cesti, katere stanje je močno odvisno od vremena. Zadnji del poti je lahko precej zaraščen, blaten in razmočen, zato je za obisk priporočljiva tudi primerna obutev.

Poleg tega pa občasne težave povzroča tudi navigacija, saj lahko obiskovalce usmeri na napačne lokalne ali gozdne poti. Zato je pred odhodom smiselno preveriti traso ali za pravo smer povprašati kakšnega domačina.

Kdaj se ga najbolj splača ogledati?

Enotnega odgovora niti ni, saj je videz Bobijaškega očesa neposredno odvisen od vodostaja. V bolj sušnih obdobjih je vidna odprtina estavele in globina kraške kotanje. Po obilnejšem deževju pa se pokrajina povsem spremeni z dvigom gladine. Voda zapolni kotanjo, Bobijaško oko pa pokaže svojo drugi, izvirski obraz.