Eden najbolj skrivnostnih pojavov v evropski zgodovini še danes bega strokovnjake

Pisalo se je poletje 1518, ko je francoski Strasbourg postal prizorišče enega najbolj nenavadnih dogodkov v evropski zgodovini. Na ulico je stopila ženska, znana kot Frau Troffea, in začela nenadzorovano plesati.

In ni nehala več dni. Toda ta dogodek bi se verjetno izgubil v zgodovini, če se ji ne bi kmalu pridružilo še nekaj someščanov, nato vse več ... na koncu pa jih je bilo že več sto.

Zapisi iz tistega časa pravijo, da so ljudje plesali brez prestanka in da je bilo povsem očitno, da se želijo ustaviti, vendar se niso mogli. Plesali so, dokler jim stopala niso krvavela, pa tudi potem niso odnehali.

Mnogi so se zgrudili in umrli zaradi izčrpanosti, srčnega infarkta ali drugih posledic večdnevnega telesnega napora. Koliko ljudi je v resnici umrlo, ni znano, dogodek pa je dobil ime "plesna kuga" oziroma plesna epidemija, piše Punkufer.

Kaj bi lahko bil vzrok množičnega plesa?

Mestne oblasti so sprva to nenavadno težavo poskušale rešiti s še bolj nenavadno metodo. Zdravniki so verjeli, da je vzrok "pregreta kri", zato so seveda posegli po pijavkah. Ko tudi to ni pomagalo, so sklenili, da bo plesalcem najbolje pomagalo, če bodo plesali, dokler ne ozdravijo. Zato so najeli glasbenike in postavili odre.

Ko tudi to ni zaleglo, so se zatekli k molitvi. Seveda so sumili tudi, da so plesalce obsedli demoni, vendar ni dokazov, da bi v mesto prišel kakšen eksorcist. Tiste, ki niso nehali plesati niti več mesecev po začetku te nenavadne epidemije, so nazadnje odpeljali v svetišče svetega Vida, zavetnika epileptikov, ki naj bi zato znal pomagati pri nenadzorovanih krčih in gibih.

Epidemija, ki se je začela julija, se je septembra končala, vendar še danes ni mogoče z gotovostjo pojasniti, kaj jo je povzročilo. V 16. stoletju so mnogi verjeli, da gre za božjo kazen ali že omenjene demone. Pozneje se je kot ena od možnih razlag pojavila domneva o zastrupitvi z rženim rožičkom, ki raste na rži in lahko povzroči halucinacije, krče ter druge nevrološke simptome.

Vendar ta teorija ne ponuja prepričljive razlage za večdnevno množično plesanje več sto ljudi. Kot možen vzrok so omenjali tudi različne nevrološke bolezni, vendar se nobena ne ujema povsem z opisi dogodka. Danes je med strokovnjaki najbolj sprejeta teorija o množični psihogeni motnji oziroma nekakšni kolektivni histeriji.

Strasbourg so takrat pestili lakota, revščina, bolezni, poplave, skrajne vremenske razmere, družbeni nemiri in verski strahovi. Prebivalci so živeli pod izjemnim stresom, prepričanje, da lahko sveti Vid ljudi kaznuje tako, da jih prisili k plesu, pa je morda dodatno vplivalo na način, kako se je njihova duševna stiska izražala, še piše Punkufer.