Poleg evropskega komisarja za krizno upravljanje Janeza Lenarčiča so se na današnji govor predsednice Evropske komisije Ursule von der Leyen o stanju v EU med drugimi odzvali tudi evropski poslanci iz Slovenije. Nekateri njen govor razumejo tudi kot napoved kandidature za novi mandat.
Predsednica Evropske komisije Ursula von der Leyen v govoru o stanju v EU ni izpustila nobenega pomembnega področja, je danes v izjavi ob robu zasedanja Evropskega parlamenta ocenil evropski komisar za krizno upravljanje Janez Lenarčič. Podala je sliko o opravljenem delu, trenutnem stanju, pa tudi o nadaljnji viziji, je dejal.
“Evropa ima odgovore, Evropo potrebujemo, potrebovali jo bomo tudi pri soočanju s krizami, ki jim bomo še priča, in upam, da bodo slovenski volivci med tistimi, ki bodo to sporočilo slišali,” je strnil vsebino govora Ursule von der Leyen.
Na vprašanje, ali je bil to predvolilni govor von der Leyen, je odgovoril, da le v časovnem smislu, a je predsednica gotovo nagovarjala tudi evropske volivce. Govor o stanju v EU je bil namreč zadnji pred evropskimi volitvami junija prihodnje leto.
Na zunanjem ministrstvu so v odzivu na današnji govor predsednice Ursule von der Leyen poudarili pomen ohranjanja konkurenčnosti EU. Podprli so tudi pobudo predsednice Komisije, da se države pristopnice vključijo v mehanizem pregleda spoštovanja vladavine prava.
Glede poziva von der Leyen k sprejetju pakta o azilu in migracijah pa so na ministrstvu poudarili, da je ta edinstvena priložnost za učinkovito upravljanje migracij. Dodali so, da zunanja ministrica Tanja Fajon in notranji minister Boštjan Poklukar vseskozi poudarjata pomen skupnega dogovora pri migracijski politiki EU in nujnost polnega delovanja schengenskega območja. Ob tem je ministrica dodala, da bi si “kot globalni akter morali bolj prizadevati za krepitev stikov s partnerji in za premostitev vrzeli v tem izrazito polariziranem svetu”.
Foto: BOBO
Kaj pa o govoru menijo slovenski poslanci v Evropskem parlamentu?
Evropski poslanci iz Slovenije so pozdravili poudarke govora Ursule von der Leyen, obenem pa so bili kritični, ker ni ponudila odgovorov na nekatere ključne izzive EU. Nekateri njen govor razumejo tudi kot napoved kandidature za novi mandat.
Pretirano izpostavljanje enotnosti in uspešnosti v govoru bolj kaže na to, kaj si predsednica želi, kot kakšno je dejansko stanje, brez odgovorov pa so ostala nekatera ključna vprašanja evropske prihodnosti, je ocenila Romana Tomc (EPP/SDS). Po njenem predsednica Komisije ni odgovorila na vprašanja, kakšna bo naslednja faza zelenega prehoda, kako zagotoviti suverenost EU na področju energetike, prehrane in strateško pomembnih surovin, pa tudi, kako zaustaviti ilegalne migracije.
V svoji oceni stanja v EU je Ursula von der Leyen po pričakovanju govorila všečno, kot vsako leto doslej je natrosila polno lepo ubesedenih obljub, ni pa nagovorila konkretnih problemov običajnega človeka, pa je komentiral Milan Zver (EPP/SDS).
Matjaž Nemec (S&D/SD) je ocenil, da je bil namen nagovora očitno spravljivost s fokusom na zelenem prehodu in sociali in morda že iskanje podpore za njen drugi mandat po evropskih volitvah. Pozdravil je jasno zavezo širitveni politiki, pa tudi dosedanje delo EU na področju zelenega prehoda, krepitve socialne Evrope, pravic in zaščite žensk ter zavezo predsednice vladavini prava in človekovim pravicam. Med drugim pa je izrazil razočaranje, da predsednica ni omenila nadzora na notranjih schengenskih mejah.
Ursula von der Leyen (Foto: Yves Herman/REUTERS)
Tudi po oceni Milana Brgleza (S&D/SD) je predsednica Komisije želela sporočiti, da je kljub dvomom ob njeni izvolitvi leta 2019 odločna voditeljica z vizijo za prihodnost. “Lahko ga torej razumemo kot jasno napoved naskoka na drugi mandat,” je menil. Pozitivno je, da ni pozabila na Slovenijo in naravno katastrofo, skrbi pa to, da je pozabila na vse socialne in okoljske teme, ki so ključ do delovanja EU, je opozoril.
Irena Joveva (Renew/Svoboda) je medtem v govoru pogrešala konkretne predloge za izboljšanje konkurenčnosti gospodarstva, predstavitev skupnega odziva EU na ohlajanje gospodarske rasti in blažitev socialnih pritiskov prebivalstva zaradi inflacije, ali pa vsaj jasno opredelitev do trenutno najbolj občutljivih političnih vprašanj, ki zadevajo prihodnost EU. Pozdravila pa je poudarke o nujnosti širitve Unije, kjer pa je, kot je poudarila, pogrešala vizijo reforme EU.
Von der Leyen je izpostavila, da zeleni prehod skupaj z digitalizacijo in krepitvijo socialne EU, ostaja prioriteta, pa je poudaril Klemen Grošelj (Renew/Svoboda). Pomembno se mu zdi tudi, da bo prihodnje mesece namenila krepitvi dialoga z industrijo in kmeti. Glede širitve ga veseli, da je deloma sledila pobudam skupine evropskih poslancev, da bodo za vstop v EU potrebne nujne reforme, vključno z reformami na področju vladavine prava in svobode medijev.
Poudarek predsednice, da je treba zeleni dogovor izvajati skupaj z vsemi deležniki: industrijo, gospodarstvom, predvsem pa tudi s kmetijstvom, je pozdravil Franc Bogovič (EPP/SLS). Kot je opozoril, pa je pogrešal “več soočenja z realnostjo pri nekaterih ciljih”, predvsem glede razumevanja trenutnih gospodarskih razmer v Evropi, ter priznanje, da so nekateri cilji zelenega dogovora nerealni in jih je treba prilagoditi.
Kakšno je tvoje mnenje o tem?
Sodeluj v razpravi ali preberi komentarje