Zaradi reforme, s katero želi francoski predsednik Emmanuel Macron upokojitveno starost zvišati z 62 na 64 let, so francoski sindikati v četrtek množično stavkali. Največ težav je stavka povzročila v prometu, odpadel pa je tudi pouk. Po vsej državi je poteklo skoraj 200 protestnih shodov, ki se jih je po ocenah notranjega ministrstva udeležilo več kot milijon ljudi. Na nekaterih je prišlo tudi do obračunov s policijo.
Člani francoskih sindikatov so se zaradi napovedane pokojninske reforme, ki upokojitveno starost dviga z 62 na 64 let, v četrtek podali na ulice. Največ težav zaradi stavke je bilo v javnem prometu, saj je obstalo več železniških povezav po vsej državi, prekinjena pa je bila tudi trajektna povezava z Veliko Britanijo. Številni starši so morali sami poskrbeti za otroke, saj se je stavki po ocenah sindikatov pridružilo okoli 70 odstotkov osnovnošolskih učiteljev.
V zgodnjih jutranjih urah so stavkajoči v državnem energetskem podjetju EDF znižali proizvodnjo elektrike. “Uporabniki ne bodo čutili nobenih posledic zaradi redukcij,” so ob tem zagotovili v sindikatu CGT. Upravljalec pariškega metroja je napovedal, da bodo eno od linij zaprli, pri 12 pa lahko uporabniki pričakujejo velike zamude. Stavki so se pridružili tudi na javnih radijih Franceinfo in France. Novice so zamenjali z glasbo, na televizijskem programu France 2 pa so predvajali le ponovitve.
Po državi je že od zgodnjega popoldneva potekalo okoli 200 protestnih shodov. Po ocenah sindikata CGT je v Parizu na ulicah protestiralo 400 tisoč ljudi, medtem ko ocena notranjega ministrstva omenja 80 tisoč ljudi. Sindikati ocenjujejo tudi, da je na ulicah Marseilla protestiralo 145 tisoč ljudi, v Lyonu 38 tisoč ljudi ter v Bordeauxu 60 tisoč. Policija je v omenjenih mestih naštela občutno manj protestnikov. Vodja sindikata CGT je ocenil, da je po vsej državi protestiralo dva milijona ljudi, medtem ko je ministrstvo za notranje zadeve navedlo številko 1,12 milijona.
Tensions a Paris. Charge des forces de l'ordre et utilisation de grenades lacrymogène #greve19janvier #Manif19Janvier #ReformeDesRetraites pic.twitter.com/EAu5uWqUxG
— Luc Auffret (@LucAuffret) January 19, 2023
Prav v prestolnici se je zgodilo nekaj spopadov med stavkajočimi in policijo. Kot poroča tiskovna agencija Reuters, je skupina zamaskiranih protestnikov proti policistom metala steklenice, dimne bombe in druge predmete. Ti so v odgovor uporabili solzivec in aretirali vsaj 20 udeležencev shoda. Shodi, ki so povečini že končani, naj bi drugod kljub posameznim incidentom potekali mirno.
Sindikati so še pred koncem večine shodov napovedali že datum novega stavkovnega dne. Ta bo potekal 31. januarja, poroča Le Monde.
Légères tensions et plusieurs charges des forces de l'ordre contre le cortège qui se rapproche de la Place de la Nation #greve19janvier #Manif19Janvier #ReformeDesRetraites pic.twitter.com/ylCMqdGvvj
— Luc Auffret (@LucAuffret) January 19, 2023
Osnutek zakona, po katerem bi Francozi od leta 2027 polno delovno dobo dosegli po 43 letih dela, je v začetku januarja predstavila predsednica francoske vlade Elisabeth Borne. Doslej je bila ta doba 42 let. Upokojitvena starost bi se za Francoze tako zvišala z 62 na 64 let. Predlog zakona oziroma reforme še ni sprejet, a je med Francozi kljub temu sprožil ogromno nestrinjanja.
Reforma, ki jo vlada podpira, saj naj bi bila nujna za obstoj pokojninskega sistema, je pri državljanih naletela na hud odpor. Kot kažejo rezultati ankete inštituta IFOP, opravljene ta teden, ji nasprotuje 68 odstotkov Francozov.
Vedno manj delavcev in vedno več upokojencev
Predsednica vlade je odločitev, da bi ljudje delali dlje, razložila s konceptom “medgeneracijske solidarnosti”, saj ima zelo malo Francozov lastne pokojninske prihranke, obenem pa razmerje med delovno aktivnimi in upokojenimi naglo pada. Pred 50 leti je bilo razmerje štirje delavci na enega upokojenca, danes pa okrog 1,7 delavca na upokojenca. Razmerje se bo, kot piše BBC, v prihodnosti še poslabšalo.
Da bi ublažila učinke reforme, je Borne obljubila, da bodo zaposlenim v nevarnih in fizično zahtevnih poklicih omogočili lažjo zgodnjo upokojitev, da bodo spodbujali starejše nazaj med delovno silo in da bodo zvišali minimalno pokojnino.
Opozicija: Breme reforme bodo nosili najrevnejši
Proti zvišanju upokojitvene starosti so se, kot poroča BBC, izrekli tako francoski sindikati kot skrajno leva in desna politična struja v parlamentu. Opozicija medtem trdi, da sistem za zdaj še ne trpi izgub in da takšen ukrep ni nujen, dodaja pa, da bodo breme reforme nosili najrevnejši, ki so po večini začeli delati prej – sedaj bodo morali, četudi bodo pokojninsko dobo napolnili, delati dodatni dve leti.
Ker stranka Renaissance Emmanuela Macrona v parlamentu nima večine, se mora francoski predsednik zanesti na podporo konservativnih republikancev. Čeprav si ti pokojninske reforme želijo, jih je več napovedalo, da bodo glasovali proti, piše BBC.
Če se nasprotniki reforme ne uklonijo, lahko Francijo čakajo masovne stavke v prevozu, bolnišnicah in na bencinskih črpalkah ter posledično začasno zaustavitev države.
Politični analitiki po pisanju BBC težko napovedo, ali bo protestno gibanje dovolj močno, da bi prisililo Macrona, naj reforme ne izpelje. Če se bo to vendarle zgodilo, lahko to za Macrona pomeni konec kakršnihkoli možnosti za resne reforme v tem mandatu.
Vsak poskus zvišanja pokojninske dobe od 80. let je v Franciji sprožil proteste in je bil v večini primerov neuspešen. Nazadnje je starost upokojitve – kljub množičnim protestom – leta 2010 zvišal Nicolas Sarkozy, in sicer s 60 na 62.
Zviševanja upokojitvene dobe se lotevajo skoraj vse evropske države. Italija in Nemčija sta jo zvišali na 67 let, Španija na 65, v Veliki Britaniji je trenutno 66 let.
Spremljajte N1 na družbenih omrežjih Facebook, Instagram in Twitter.
Kakšno je tvoje mnenje o tem?
Sodeluj v razpravi ali preberi komentarje