Kallas: Večina članic podpira obstoječi institucionalni ustroj zunanje politike

"Med članicami vlada široka podpora obstoječemu institucionalnemu ustroju, tako da ga ni treba spremeniti, ampak zgolj bolje izvajati," je po razpravi na neformalnem zasedanju na Irskem povedala visoka zunanjepolitična predstavnica EU Kaja Kallas.

Pogodbe namreč že zdaj predvidevajo, da je visoki zunanjepolitični predstavnik unije oziroma vodja Evropske službe za zunanje delovanje (EEAS), ki je hkrati tudi podpredsednik Evropske komisije, vez med državami članicami v Svetu EU in komisijo. Kot podpredsednik je v skladu s pogodbami znotraj komisije pristojen tudi za koordinacijo zunanjepolitičnih instrumentov, kot so vizumi, trgovina, širitev, razvoj in humanitarna pomoč, vendar pa v praksi po besedah Kallas ni tako.

"Težava torej ni v pogodbah ali v institucionalnem ustroju, ampak implementacija tega ustroja, da bi deloval v praksi," je povedala.

Prav tako se ministri niso strinjali s prenosom vseh zunanjepolitičnih pristojnosti z EEAS na komisijo, dokler vloga zunanjepolitičnega predstavnika kot podpredsednika komisije ne bo v celoti implementirana.

Obenem je poudarila, da učinkovitost zunanjega delovanja unije ni odvisna samo od institucij, ampak tudi od metod sprejemanja odločitev v Svetu EU. Pogodbe že omogočajo različna orodja, kako se izogniti težavam pri iskanju soglasja med državami članicami. Med temi je izpostavila, da se članica, ki se ne strinja z določeno odločitvijo, vzdrži namesto da vloži veto.

Kajzer: EU se mora naučiti delovati bolj povezano

Slovenski zunanji minister Tone Kajzer je na zasedanju povedal, da se mora EU kot družina 27 držav naučiti delovati bolj povezano. "To ne pomeni, da moramo biti v vsem enotni, pomeni pa, da moramo biti pri delovanju bolj učinkoviti," je zunanje ministrstvo njegove besede navedlo na družbenem omrežju X.

Dodali so, da se Slovenija zavzema za bolj enotno, odločno, učinkovito in dejavno skupno zunanjo in varnostno politiko. Unija mora ostati zanesljiv in kredibilen partner na vseh ravneh delovanja, so še zapisali na MZEZ.

Razprave o potrebi po reformi zunanjega delovanja EU so se okrepile, potem ko pristojni evropski službi ni uspelo uskladiti odziva članic na zadnje geopolitične krize, od Ukrajine in Bližnjega vzhoda do ravnanja ameriškega predsednika Donalda Trumpa.

Nedavno je sprejetje skupne izjave EU, v kateri bi ta obsodila izraelske načrte za gradnjo nezakonitih izraelskih naselbin na zasedenem Zahodnem bregu, blokirala Slovenija. Premier Janez Janša je ob tem EU očital dvojna merila in prazna zunanjepolitična sporočila.

Berlin in Pariz sta sicer pred zasedanjem podala svoj predlog reforme zunanjega delovanja EU, v skladu s katerim bi določene naloge na področju zunanje politike z EEAS prenesli na Evropsko komisijo. Hkrati pa bi visoki zunanjepolitični predstavnik dobil večjo vlogo pri koordinaciji področij, povezanih z zunanjo politiko, znotraj komisije.

Enajst držav članic, vključno z Nemčijo in Francijo, se je medtem ločeno zavzelo, da bi EU pri sprejemanju zunanjepolitičnih odločitev v večji meri uporabljala t. i. kvalificirano večino namesto soglasja in se tako izognila blokiranju odločitev s strani posameznih članic.