Zaradi izsekavanja dreves, nenadzorovane urbanizacije in neurejenega pridobivanja gramoza iz rek Jadransko morje vse bolj spodjeda albansko obalo. V nekaj desetletjih je morje zalilo tudi neuničljive bunkerje, ki so jih zgradili za obrambo pred jedrskim napadom.
Na albanski obali ob Jadranskem morju so v času komunističnega diktatorja Enverja Hoxha zgradili bunkerje, kamor bi se lahko v primeru ameriške, sovjetske ali kitajske invazije zatekli ljudje. Bunkerje, ki naj bi vzdržali tudi jedrski napad, pa danes, le nekaj desetletij pozneje, “napada” morje.
Zaradi podnebnih sprememb in nenadzorovane urbanizacije so albanske obale vse bolj podvržene eroziji. Ob izlivu reke Seman v Jadransko morje se je zato potopilo več bunkerjev, prav tako pa tudi policijska postaja, športno igrišče in naftna vrtina. Morje vse bolj izpodjeda zemljo in prodira v notranjost države.
Strokovnjaki za podnebne spremembe, ki sodelujejo v Programu Združenih narodov za razvoj (UNDP), so ocenili, da je približno tretjina od 427 kilometrov albanske obale prizadeta od erozije. Zaradi erozije morje vsako leto poplavi vsaj meter ali dva obale. Okoljski strokovnjak Abdulla Diku je povedal, da Albanija vsako leto zaradi tega izgubi okoli 27 ton zemlje na vsak hektar, kar je približno enajstkrat več od evropskega povprečja, poročajo hrvaški mediji.
“Skrbi nas, da bi morje pogoltnilo vse pred nami”
Lokalni prebivalci pravijo, da je morje v nekaj desetletjih izpodjedlo kar 800 metrov obale. Drevesa na obali so podrta, hiše brez strehe. Izmir Mernica, ki živi v bližini reke Seman, se boji, da je njegova gostilna naslednja na vrsti, ki bi jo lahko vzelo morje. “Skrbi nas, da bi morje pogoltnilo vse pred nami,” je dejal po pisanju hrvaških medijev in pokazal na vodni stolp, ki štrli iz morja.
Pred desetletjem so bunkerje že rešili iz morja
Albanske oblasti so že leta 2009 iz morja potegnile sedem bunkerjev. Okoli bunkerjev, ki so bili v morju, so namreč nastajali vrtinci, kar pa je nevarno za kopalce, nekateri so se zaradi tega tudi utopili. Dobro desetletje pozneje je bunkerje morje ponovno zalilo. Lastniki vil in hotelov v obmorskem Qerretu so usodo vzeli v svoje roke in na obali zgradili nelegalne vertikalne pomole. A strokovnjaki opozarjajo, da lahko to stanje le še poslabša.
Vzrok za erozijo po poročanju tujih medijev predstavlja tudi krčenje gozdov, neurejeno pridobivanje gramoza iz rek, kar je pospešilo njihov pretok, in nenadzorovana urbanizacija na obali.
Strokovnjaki napovedujejo, da se bo gladina morja v Albaniji do leta 2100 zaradi podnebnih sprememb zvišala med 40 in 105 centimetrov.
Posledice erozije pa so vidne tudi v hribovju v okolici Tirane. Vzrok za to je krčenje gozdov in rek, ki se izlivajo v bližnje umetno jezero, ki glavno mesto oskrbuje s pitno vodo. Albanske oblasti so, da bi ublažile oziroma preprečile erozijo, leta 2016 prepovedal sekanje dreves na tem območju.
Kakšno je tvoje mnenje o tem?
Sodeluj v razpravi ali preberi komentarje