Moški devet mesecev živel s prašičjo ledvico, šele nato je dobil človeški organ

Gensko spremenjena prašičja ledvica je 66-letniku, ki je trpel za odpovedjo ledvic, omogočila, da je rekordnih devet mesecev preživel brez dialize. Nato so mu organ odstranili ter uspešno presadili človeško ledvico. Raziskovalci pravijo, da primer predstavlja pomemben korak pri razvoju presaditev živalskih organov ljudem.

Moški je zaradi sladkorne bolezni tipa 2 trpel za odpovedjo ledvic in je bil pred posegom dve leti na hemodializi. Ker živega darovalca takrat ni imel, je čakal na ledvico umrlega darovalca, pričakovana čakalna doba pa je bila daljša od petih let.

Po mnenju zdravnikov je takrat imel le okoli devet odstotkov možnosti, da bi pravočasno dobil ustrezen organ, medtem ko je tveganje, da bi umrl ali bil umaknjen s čakalnega seznama, presegalo 40 odstotkov.

Januarja 2025 so mu zato presadili gensko spremenjeno prašičjo ledvico. Ta je imela opravljenih 69 genskih sprememb, namenjenih boljši združljivosti s človeškim telesom in zmanjševanju varnostnih tveganj. Organ je začel delovati takoj in je bolniku 271 dni omogočal življenje brez dialize.

Od prašičje do človeške ledvice

Po devetih mesecih je delovanje prašičje ledvice začelo popuščati, zato so jo zdravniki odstranili. Pri bolniku niso zaznali protiteles, ki bi lahko preprečila poznejšo presaditev človeškega organa, niti okužb živalskega izvora. Kmalu zatem so mu uspešno presadili ledvico umrlega človeškega darovalca, ki je bila z njim izjemno dobro tkivno združljiva. Po presaditvi je delovanje novega organa ostalo stabilno.

Raziskovalci ob tem pravijo, da je takšna stopnja združljivosti izjemno redka in je ni mogoče predvideti, a ravno ta je bolniku omogočila, da je človeško ledvico prejel precej prej, kot so to sprva pričakovali.

Nova rešitev za pomanjkanje organov?

Presaditve gensko spremenjenih živalskih organov veljajo za eno izmed možnih rešitev vse večjega pomanjkanja organov za presaditve.

Prvo prašičjo ledvico so živemu človeku presadili leta 2024, zdržala pa je 52 dni, dokler ni bolnik umrl zaradi težav s srcem, ki niso bile povezane s presajenim organom. Do zdaj tudi ni bilo primera, v katerem bi presajeni živalski organ pri človeku deloval toliko časa.

Po podatkih Euronewsa avtorji raziskave, objavljene v reviji The Lancet, menijo, da primer kaže tako velik potencial kot tudi še vedno prisotne izzive tako imenovane ksenotransplantacije oziroma presajanja organov med različnimi živalskimi vrstami. Po njihovem mnenju bi lahko prašičji organi v prihodnosti služili predvsem kot začasna rešitev za bolnike, ki morajo dlje časa čakati na človeški organ.

"Pomanjkanje organov je trenutno največja kriza na področju presaditev," je dejal glavni avtor raziskave Leonardo Riella iz bolnišnice Mass General Brigham.

Kakšne so vizije za v prihodnost?

Vizija raziskovalcev je, da bi ksenotransplantacije bolnikom najprej omogočile življenje brez dialize med čakanjem na človeško ledvico, pozneje pa bi lahko ob dokazu dolgoročne varnosti postale tudi trajna oblika zdravljenja.