Najtežja papiga na svetu doživela pravi baby boom

Novozelandska ptica kakapo je letos doživela pravi razcvet, saj se je izvalilo rekordno število mladičev. Prvega septembra so namreč populaciji te kritično ogrožene vrste uradno prišteli 90 mladičev, s čimer se je skupno število kakapojev povečalo na 325, kar je največ od začetka prizadevanj za obnovo populacije.

"Nazadnje naj bi populacija presegla 300 osebkov pred približno 75 leti," je po poročanju Guardiana povedala Deidre Vercoe, vodja programa za obnovo populacije kakapoja. "Med gnezditvenima sezonama so minila štiri leta, zato je čudovito, da po vsem tem času končno znova beležimo rast populacije."

Program za obnovo populacije so vzpostavili leta 1995, ko je živelo le še 51 teh ptic. Od takrat se spopadajo z izzivi, povezanimi z majhno gensko raznovrstnostjo, neplodnostjo in nizkim deležem uspešno izvaljenih mladičev, piše Guardian.

Kakapo je nočna ptica, ki se z velikimi kremplji in močnimi nogami vzpenja tudi do 20 metrov visoko v gozdne krošnje, kjer se hrani ali počiva. Prav tako se ne razmnožuje vsako leto. Pomemben vir hrane so plodovi rimuja (lat. Dacrydium cupressinum), zimzelenega drevesa, ki izvira iz Nove Zelandije, ki pticam zagotovijo dovolj hranil, da se lahko razmnožujejo enkrat na dve do štiri leta, piše New York Times.

Dobra letina plodov avtohtonega drevesa sprožila pravo paritveno mrzlico

Drevesa rimu so letos nenavadno obilno obrodila živo rdeče plodove, bogate s kalcijem in vitaminom D. Znanstveniki so po pisanju časnika New York Times povedali, da je izjemno bogata letina med kakapoji sprožila pravo paritveno mrzlico. "V prvih letih prizadevanj za obnovo populacije smo potrebovali 16 let, da se je izvalilo toliko mladičev," je poudarila Vercoe.

Med parjenjem se samci namestijo na skale ali vrhove vzpetin, napihnejo zračne vreče in vsakih nekaj sekund oddajajo globok bobneč zvok, ki ga samice slišijo več sto metrov daleč, pravijo znanstveniki. Samica kakapoja izleže do štiri jajca, za mladiče pa skrbi povsem sama. Kakapoji naj bi živeli od 60 do 80 let in lahko tehtajo do štiri kilograme, znani pa so tudi po svojem zabavnem vedenju.

Kakapoji so bili nekoč razširjeni po vsej Novi Zelandiji. Ker niso mogli leteti, pa so bili lahek plen za Maore, prve znane prebivalce Nove Zelandije, ki so tja prispeli okoli 13. stoletja. Maori so pticam dali tudi ime, sestavljeno iz besed za papigo (kākā) in noč (pō). Lovili so jih zaradi mesa in perja, imeli so jih tudi za hišne ljubljenčke, ptice pa so postale del maorske folklore in legen, piše New York Times.

V 19. stoletju je sledil nov val priseljencev, tokrat naseljencev iz Evrope, kar je vrsto še dodatno ogrozilo. Tudi oni so ptice lovili, poleg tega pa so na Novo Zelandijo prinesli plenilce, kot so beli dihurji in podlasice, zaradi česar so kakapoji skoraj izumrli.