Boj za volilce končan, za kanclerski položaj še zdaleč ne

Svet 26. Sep. 202118:01 > 27. Sep. 2021 07:243 komentarji
Delite:
SPD, Nemčija
Foto: Wolfgang Rattay/REUTERS

Volišča v Nemčiji so se zaprla. Medtem ko so prvi rezultati vzporednih volitev pokazali, da sta obe vodilni stranki (SPD in CDU/CSU) zbrali četrtino glasov, je SPD neuradno povečala prednost.

Po šestnajstletnem obdobju vlad, ki jih je vodila nemška kanclerka Angela Merkel, so nemški volilci danes volili poslance v bundestag in, posredno, novega kanclerja.

Rezultati vzporednih volitev takoj po zaprtju volišč so kazali, da sta SPD s kanclerskim kandidatom Olafom Scholzem in konservativna unija CDU/CSU s kanclerskim kandidatom Arminom Laschetom prejeli četrtino glasov. A je po prvih neuradnih rezultatih SPD povečala prednost pred unijo – SPD je predvidoma osvojila 25,9 odstotkov glasov, CDU/CSU pa 24,1, navaja Deutsche Welle (vir: Infratest dimap/ARD).

Na tretjem mestu sledijo Zeleni z več kot 14-odstotno podporo, na četrtem in petem mestu pa liberalna stranka FDP (11,5-odstotna podpora) in skrajno desna stranka Alternativa za Nemčijo (AfD), ki naj bi osvojila 10,4 odstotkov. V parlament bi se glede na prve rezultate uvrstila tudi Levica, ki je osvojila pet odstotkov glasov.

Armin Laschet
Foto : Hauke-Christian Dittrich/ REUTERS

Če se bodo prvi rezultati izkazali za točne, bo tokratna podpora uniji CDU/CSU znatno nižja od podpor na preteklih volitvah, pravzaprav najnižja od leta 1949. Leta 2017, ko je unijo zadnjič na volitve peljala kanclerka Merkel, je zvezo podprla tretjina volilcev (33 odstotkov).

Tudi na Bavarskem je sestrska CSU s predvidenimi 33 odstotki podpore dosegla najslabši rezultat po letu 1949. Vodja CSU Markus Söder je priznal, da jim rezultat ni všeč, kljub temu pa so volitve po njegovem pokazale, da si državljani ne želijo leve koalicije.

Nasprotno sta stranka SPD in Zeleni prejeli več glasov kot pred štirimi leti. SPD je pred štirimi leti prejela le 21 odstotkov glasov, kar je bila najnižja podpora stranke v času po drugi svetovni vojni. Zeleni in njihovi podporniki so sicer pričakovali še višjo podporo.

OLAF SCHOLZ 

Navkljub Scholzevi dolgoletni politični karieri je bilo imenovanje 63-letnega Scholza za kanclerskega kandidata SPD presenečenje po tem, ko je bil leta 2019 poražen v boju za vodenje stranke. V dosedanji vladni kanclerke Merkel je opravljal funkcijo finančnega ministra in podkanclerja. Med letoma 2011 in 2018 je bil župan Hamburga, v desetletju 2009–2019 pa je bil namestnik vodje stranke SPD. Velja za predstavnika konservativne struje v stranki.

Zeleni
Foto : Christian Mang/REUTERS

Pred Nemčijo obdobje sestavljanja koalicije

Analitiki se strinjajo, da bo sestavljanje nove nemške vladne koalicije zahtevno in dolgotrajno. Glede na rezultate vzporednih volitev se kažeta dve možnosti. Kanclerski kandidat Scholz bi lahko vlado sestavil z Zelenimi in FDP (t. i. koalicija “semafor”); zaradi nezadostnega števila sedežev pa je manj verjetna kombinacija strank SPD, Zeleni in Levica.

Veselje ob zaprtju volišč v volilnem taboru SPD: 

A tudi Laschet bi lahko poskusil sestaviti koalicijo z Zelenimi in FDP (t. i. koalicija “Jamajka”). To so v uniji CDU/CSU že poskusili pred štirimi leti – a so nato po neuspehu sestavili vlado strank CDU/CSU in SPD. Še ena koalicija vodilnih strank je glede na retoriko njunih predstavnikov pred volitvami in po zaprtju volišč malo verjetna.

ARMIN LASCHET 

60-letni Laschet, ki je vodenje stranke CDU prevzel po zmagi na strankarskih volitvah januarja letos, je v boju za mesto kanclerskega kandidata premagal vodjo bavarske CSU Markusa Söderja. Svojo poklicno pot je začel kot novinar, od leta 2017, ko je stranka CDU presenetljivo slavila v deželi Severno Porenje-Vestfalija, pa opravlja funkcijo ministrskega predsednika te dežele.

Zeleni odprti za različne možnosti

Sovodja stranke Zeleni Robert Habeck je v prvem odzivu dejal, da ostajajo odprti glede vseh možnih koalicij. Čeprav je stranka vsebinsko bližje socialdemokratom, je po njegovem možno sodelovanje z liberalci FDP, tudi pod vodstvom konservativne unije CDU/CSU. “Želimo si vladati,” je poudaril Habeck.

Do sestave nove vlade bo na čelu nemškega ministrskega kabineta dosedanja kanclerka Merkel. Nov parlament mora imeti konstitutivno sejo v 30 dneh po volitvah. Novega kanclerja pa bodo potrjevali po zaključku koalicijskih pogajanj.

Angela Merkel
Foto : Kai Pfaffenbach/REUTERS

V Berlinu so volišča zaradi težav ostala odprta tudi po 18. uri, tako da so lahko volili vsi, ki so takrat še stali v vrsti. Na nekaterih voliščih je namreč zmanjkalo glasovnic, ki jih zaradi zaprtih cest niso mogli dostaviti.

Več kot petina volilcev starejših od 70 let

Do 14. ure se je volitev udeležilo 36,5 odstotkov volilcev, kar je manj kot na zadnjih parlamentarnih volitvah leta 2017, ko je do te ure glas oddalo več kot 41 odstotkov volilcev. Nemški volilci so sicer svoj glas lahko oddali tudi po pošti in pričakuje se, da jih je tako glasovalo več kot 40 odstotkov. Po pošti je denimo glasovala kanclerka Merkel.

Kanclerski kandidat unije CDU/CSU Armin Laschet je bil danes tarča posmeha po tem, ko je v Potsdamu napačno zložil glasovnico, da se je videlo, kako je glasoval.

Na današnjih parlamentarnih volitvah je imelo glas pravico oddati več kot 60 milijonov polnoletnih Nemcev. Več kot petina (21,3 odstotkov) je starejših od 70 let, mlajših od 50 let pa je 42 odstotkov volilcev, navaja nemški Deutsche Welle.

V Nemčiji tudi dvoje deželnih volitev

V zvezni deželi Mecklenburg-Pomorjansko so glede na izide vzporednih volitev prepričljivo zmagali socialdemokrati, ki so pridobili na podpori. Zanje je glasovalo 39 odstotkov volivcev. Na čelu dežele bo tako ostala Manuela Schwesig, ki bo imela več možnosti za oblikovanje koalicije. Dosedanji koalicijski partner socialdemokratov v tej severnonemški deželi, krščanski demokrati, so dobili le 14 odstotkov glasov, kar je njihov najslabši rezultat v deželi od združitve Nemčije.

V Berlinu pa so vzporedni rezultati bolj tesni. Zeleni naj bi namreč osvojili okoli 22,9 odstotka glasov, SPD pa 22,3 odstotka.

Komentari

Vaš komentar