Neprestana grožnja, ki Sudancem preti od zgoraj: "Morda boš preživel, morda pa boš umrl"

"Pred napadom z dronom se ne moreš skriti," je za CNN dejal 27-letni Elsadig, ki živi v obleganem El Obeidu. Sam dobro ve, kako grozovito nevarni so droni. Kot je povedal za CNN, je konec junija sedel ob tovornjaku s pitno vodo, ko je v bližino treščil dron. Elsadig je v eksploziji izgubil levo nogo. "Ko slišimo dron v zraku, se skušamo zateči v kakšno betonsko zgradbo. A vse skupaj se zgodi nenadoma. Ne vemo ne kdaj, ne kje bo dron udaril," je dodal za CNN.

Nedaleč stran je v času junijskega napada 42-letni Ahmado opravljal svojo službo voznika tovornjaka za odplake. V napadu, ki je njegovemu someščanu vzel nogo, je Ahmado izgubil svojega 9-letnega sina, ki ga je po šoli prišel pozdravit.

"Moj dan se je začel kot vsak drug dan. Nad našimi glavami so leteli droni, a nikoli si nisem predstavljal, da bi jaz ali moj otrok lahko postala tarča," je za CNN dejal Ahmado. Njegova družina je po napadu več ur iskala dečka. Njegovo truplo so, ko se je ogenj umiril, našli v pogorelem tovornjaku.

Na vse več napadov z droni, ki so usmerjeni proti civilistom, opozarjajo tudi humanitarne organizacije. Po podatkih Združenih narodov, ki jih navaja CNN, je v prvih štirih mesecih letošnjega leta v napadih z droni umrlo vsaj 880 civilistov. Napadi z brezpilotniki povzročijo več kot 80 odstotkov smrtnih žrtev med civilisti.

Unicef je v julijskem poročilu posebej izpostavil El Obeid in okoliško pokrajino Severni Kordofan, kjer je od maja do začetka julija v napadih umrlo vsaj 18 otrok, ranjenih pa jih je bilo več kot 17. Za 60 odstotkov omenjenih žrtev so krivi napadi z droni.

Kot piše CNN, se je El Obeid znašel na frontni črti, ključni za sudansko vojsko (SAF) generala Abdela Fattaha al-Burhana in paravojaške Sile za hitro podporo (RSF) Mohameda Hamdana Dagala - Hemetija. Strani se vse od aprila leta 2023 borita za oblast v Sudanu in sta sprožila krvavo državljansko vojno. Ocene smrtnih žrtev segajo od nekaj deset tisoč do več sto tisoč, medtem ko je vojna ustvarila 14 milijonov beguncev.

Droni iz krvavih rok mecenov spreminjajo vojno

Sprti strani po treh letih nadzorujeta vsaka svoj del države. Vojska nadzoruje pokrajine na vzhodu, severu in osrednjem delu države vključno s Kartumom. RSF medtem trdno držijo zahod Sudana in zajeten del juga države.

Z vse bolj množično uporabo dronov na obeh straneh vojna dobiva nove razsežnosti. Tako se spopadi za prevlado s tal vse bolj selijo v zrak. Kot piše CNN, sta obe strani s pomočjo tujih podpornikov povečali svojo floto dronov. Revija afriškega poveljstva ameriške vojske Africa Defense Forum navaja, da so turški droni bayraktar SAF pomagali pri lanskoletnem zavzetju Kartuma. Revija ob tem omenja tudi drone safrouq, ki jih izdeluje podjetje blizu sudanske vojske.

Na drugi strani paravojaške RSF po pisanju revije Africa Defense Forum med drugim uporabljajo drone kitajske izdelave, v manjši meri pa tudi turške drone. Tudi v tem primeru so se po pisanju CNN pojavile povezave orožja z Združenimi arabskimi emirati. Ti se vztrajno otepajo obtožb, da oborožujejo in pomagajo Hemetijevim borcem, čeprav je tok orožja iz emiratov v Sudan med drugim potrdila neodvisna preiskava ZN.

Vse večja uporaba dronov pa spreminja potek vojne, na kar je za CNN opozoril tudi izredni profesor na Afriškem centru za strateške študije v Washingtonu Nate Allen. Kot je dejal, se droni uporabljajo za spremljanje premikov, podporo kopenskim operacijam, napade na oskrbovalne poti in infrastrukturo. Ob tem je opozoril, da se v zadnjem času vse pogosteje uporabljajo tudi v napadih na civilno infrastrukturo ter naseljene območje.

Profesor je v pogovoru za CNN poudaril, da droni omogočajo nadaljevanje spopadov tudi v času deževnega obdobja, ko blato in deževje upočasnita kopenske sile. Takrat se SAF in RSF na daljavo obstreljujeta z droni dolgega dosega.

To pa pomeni, da tudi civilisti in begunci, ki so od frontnih črt precej oddaljeni, niso več varni. Tako je tudi v El Obeidu, ki leži na ozemlju pod nadzorom SAF, a po opozorilih ZN že leto in pol doživlja razmere, podobne obleganju. Mesto po pisanju CNN leži na pomembni cestni povezavi med Kartumom in južnima pokrajinama Darfur ter Kordofan, zaradi česar bi ga radi nadzorovali obe strani. Poleg tega se je v to mesto zateklo vsaj 100.000 beguncev.

"Ko greš ven, ne veš, ali se boš vrnil"

Ti skupaj s stalnimi prebivalci mesta zdaj živijo v stalnem strahu pred grožnjo od zgoraj. Kot je za CNN dejala 48-letna begunka Rehab, je v enem od napadov z dronom izgubila svoje domovanje v taborišču v El Obeidu. "Čez dan stalno slišimo zvok dronov nad seboj. Ljudje se zdaj bojijo zbirati kjerkoli, celo da bi si med seboj pomagali," je dejala.

Na psihološki učinek stalne grožnje iz zraka opozarja tudi Unicef. V zadnji objavi na spletni strani je poudaril, da stalna grožnja napadov med otroki poglablja strah, tesnobo in travme. Pri tem so posebej omenili tiste otroke, ki so bili izpostavljeni ponavljajočim se bombardiranjem ter več preselitvam.

Da je strah močno zakoreninjen tudi pri odraslih, je za CNN opozoril tudi Elsadig, ki je pred junijskim napadom preživel že tri druge napade z droni. "Ko greš ven, ne veš, ali se boš sploh vrnil. Lahko se zgodi, da boš nekje sedel in se bo nenadoma poleg tebe pojavil izstrelek. Morda boš preživel, morda pa boš umrl. Ne veš."