Umetna inteligenca razburja svet otroških slikanic. V Sloveniji poziv, v tujini tožbe

Zverjasec, Zverjašček, Bi se gnetli na tej metli? in Polž na potepu na kitovem repu. So vam ti naslovi znani? Za ilustracijami teh priljubljenih otroških slikanic stoji nemški ilustrator Axel Scheffler, ki je s svojimi risarskimi spretnostmi navdušil milijone otrok po vsem svetu. Zdaj pa se je tudi sam znašel pred "umetniško nevarnostjo", ki vse bolj skrbi ilustratorje današnjega časa. Njegove like namreč poustvarja umetna inteligenca, zato resno razmišlja o pravnih ukrepih, poroča britanski BBC.

S podobnimi pomisleki se soočajo tudi slovenski ustvarjalci. Sindikat kulture in narave Slovenije Glosa ter sindikat za ustvarjalnost in kulturo Zasuk sta slovenske knjižnice nedavno pozvala, naj prenehajo kupovati knjige, predvsem otroške slikanice, ki so ilustrirane z umetno inteligenco.

Slovenska sindikata knjižnicam sporočata, naj podprejo domače ustvarjalce

Po mnenju obeh sindikatov bi morale knjižnice kot javni zavodi, ki razpolagajo z javnim denarjem, podpirati delo ilustratorjev in ne izdelkov, ki jih namesto njih ustvari umetna inteligenca. Ob tem poudarjata, da imajo knjižnice pomembno vlogo pri oblikovanju bralnih navad otrok in njihovem spoznavanju umetnosti.

Opozarjata tudi na vprašljivo kakovost tovrstnih slikanic. Po njunih navedbah so ilustracije, ustvarjene z umetno inteligenco, pogosto nedosledne, vsebujejo napake in se ne ujemajo vedno z vsebino zgodb. Kljub temu se takšne knjige na trgu prodajajo po primerljivih cenah kot slikanice, ki so jih ustvarili in ilustrirali ljudje.

Eden ključnih pomislekov je tudi varovanje avtorskih pravic. Sindikata opozarjata, da umetna inteligenca pri ustvarjanju podob uporablja vzorce iz obstoječih del, pri čemer je dovoljenje uporabe stvaritev drugih umetnikov vprašljivo.

Ob tem spominjata na bogato slovensko ilustratorsko dediščino, ki so jo med drugim zaznamovale Jelka Reichman, Marlenka Stupica, Ančka Gošnik Godec in Marjanca Jemec Božič. Njihovo delo danes nadaljujejo številni uveljavljeni in mlajši ilustratorji, ki jim lahko vse večja uporaba umetne inteligence predstavlja tudi ekonomsko grožnjo. "Ravno knjižnice so branik te ustvarjalnosti, saj vsem otrokom nudijo enako možnost brezplačnega dostopa do tovrstnega bogastva," sta poudarila sindikata za STA. Pri tem ne nasprotujeta temu, da založniki izdajajo ali posamezniki kupujejo slikanice, ustvarjene s pomočjo umetne inteligence. Menita pa, da za njihov nakup ne bi smeli namenjati javnih sredstev.

Ilustrator Zverjasca razmišlja o tožbi

Medtem ko v Sloveniji sindikata pozivata k zaščiti ilustratorjev, nekateri ustvarjalci v tujini razmišljajo tudi o pravnih ukrepih.

Nemški ilustrator Axel Scheffler, ki je skupaj s pisateljico Julio Donaldson ustvaril svetovno znanega Zverjasca, je za BBC povedal, da resno razmišlja o tožbi proti podjetjem, ki razvijajo umetno inteligenco. Prepričan je namreč, da ta brez njegovega dovoljenja poustvarjajo njegove avtorsko zaščitene like.

Kot je povedal, je bil šokiran, ko so mu pokazali podobe, na katerih sta se njegova znamenita miška in Zverjasec pojavila v povsem novih okoliščinah, med drugim v Silicijevi dolini in celo na nemškem dogodku Oktoberfest. Čeprav so bila ozadja ustvarjena na novo, sta bila lika po njegovih besedah skoraj povsem enaka originalnima ilustracijama.

Scheffler je zato že stopil v stik z odvetnikom v Nemčiji, kjer bi lahko sprožil pravni postopek. Kot pravi, njegov cilj ni finančna odškodnina, temveč zaščita ustvarjalcev in preprečitev nadaljnje uporabe njihovih del brez dovoljenja.

V Nemčiji zaradi otroškega knjižnega junaka že teče tožba

Takšni spori pa niso več le potencialne napovedi. Nemška založniška skupina Penguin Random House je že vložila tožbo proti podjetju OpenAI, razvijalcu ChatGPT, zaradi domnevnega kršenja avtorskih pravic avtorja in ilustratorja Inga Siegnerja.

Spor se nanaša na priljubljenega otroškega knjižnega junaka Zmajčka Kokosa (Der kleine Drache Kokosnuss). Založba trdi, da lahko ChatGPT ustvari besedila in ilustracije, ki so zelo podobni izvirnim delom. O primeru naj bi münchensko sodišče odločalo spomladi 2027.

OpenAI avtorjem nasprotuje

OpenAI očitkom nasprotuje oziroma jih obravnava ter poudarja, da sodeluje z imetniki avtorskih pravic in sprejema ukrepe za zaščito intelektualne lastnine.

Dokazovanje kršitev pa ni preprosto. Kot je za BBC pojasnil odvetnik za intelektualno lastnino Nick Buckland, podjetja za umetno inteligenco zagovarjajo stališče, da se njihovi modeli na obstoječih delih učijo in jih ne kopirajo nujno neposredno. Zato bo pri morebitnih tožbah ključno vprašanje, ali je mogoče dokazati dejansko kršitev avtorskih pravic.

Scheffler kljub temu ostaja prepričan, da umetna inteligenca ne more nadomestiti človeške ustvarjalnosti. Kot je povedal za BBC, ročno narisane ilustracije nosijo nekaj, česar tehnologija ne more poustvariti. Srce in dušo. Zato upa, da bodo ljudje prav zaradi vse večje prisotnosti umetne inteligence takšno umetnost v prihodnje še toliko bolj cenili.