Od spremembe režima do poceni goriva: kako so se spreminjale ambicije ZDA v Iranu

Ena največjih težav Trumpove administracije pri iskanju izhoda iz vojne z Iranom so bili že od začetka zelo absolutno zastavljeni cilji. Predsednik Donald Trump in člani njegove ekipe so med drugim govorili o popolni predaji Irana, spremembi režima, preprečitvi razvoja jedrskega orožja ter koncu podpore Teherana zavezniškim skupinam na Bližnjem vzhodu, kot je Hezbolah.

Toda v skoraj šestih mesecih vojne, ki ji še vedno ni videti konca, se je seznam ameriških ciljev opazno spreminjal in krajšal.

"Gre za to, da zagotovimo, da bodo zalivske države še naprej dobavljale nafto in plin svetovnemu gospodarstvu, s čimer bomo ohranili stabilne cene energentov," je v četrtek za Fox News dejal podpredsednik JD Vance. Kot "cilj številka ena" je navedel poceni nafto in plin za Američane kot drugega pa zagotovilo, da Iran nikoli ne pridobi jedrskega orožja.

To ni več seznam ciljev, ki jih je administracija izpostavljala na začetku vojne. Pomenljivo pa je tudi, v kakšnem vrstnem redu jih je Vance navedel, v svoji analizi piše CNN.

Ko so tiskovno predstavnico Bele hiše Karoline Leavitt v petek vprašali o Vanceovih besedah, je vztrajala, da sta "oba cilja za predsednika enako pomembna". Doslej je sicer administracija kot svojo glavno prednostno nalogo skoraj vedno izpostavljala preprečitev, da bi Iran pridobil jedrsko orožje.

Toda tudi če sta cilja za Belo hišo res enakovredna, je že dejstvo, da se je mednje uvrstilo ohranjanje nizkih cen nafte in plina, medtem ko so nekateri drugi, prej izpostavljeni cilji izginili, precejšen premik, navaja v analizi CNN.

Še maja je namreč Trump zanikal, da bi bil finančni položaj Američanov eden od dejavnikov pri njegovih prizadevanjih za končanje vojne. Na vprašanje, ali ga pri odločanju upošteva, je odgovoril: "Niti najmanj." S tem je dal vedeti, da ima preprečitev iranskega jedrskega oboroževanja prednost pred drugimi pomisleki.

Kot poroča CNN, je Trumpova administracija praviloma govorila o štirih ciljih vojne, vendar njihov seznam ni bil vedno enak. Spreminjal se je glede na to, kdo iz administracije ga je predstavljal.

Nekateri so med cilje uvrščali prekinitev financiranja Iranu zavezniških oboroženih skupin, drugi tega niso omenjali. Podobno je bilo z uničenjem iranske raketne infrastrukture, pa tudi letalskih in pomorskih sil. V nekaterih različicah je bila omenjena le iranska mornarica. Seznam ciljev je tako dajal vtis, da ga administracija sproti oblikuje in prilagaja.

Toda nekaj je bilo po navedbah CNN vsem tem različicam skupno: med cilji ni bilo ohranjanja nizkih cen nafte in plina v ZDA.

Vrnitev k razmeram pred vojno

Ker je bila Hormuška ožina pred začetkom vojne odprta, bi bilo mogoče Vanceov novi cilj razumeti predvsem kot vrnitev k razmeram pred vojno. Preprečitev, da bi Iran pridobil jedrsko orožje, bi bila tako edini od obeh ciljev, ki bi pomenil dejanski nov dosežek.

Poudarjanje nizkih cen energentov je zato mogoče razumeti kot nov znak, da administracija postopoma znižuje svoje ambicije in se pripravlja na možnost konca vojne, ki bi bil precej oddaljen od Trumpovih prvotnih ciljev, piše CNN.

Da se ameriška stališča spreminjajo, je postajalo jasno že spomladi. Do maja administracija nekaterih prvotnih ciljev ni več posebej poudarjala, junija pa je z Iranom sklenila memorandum o soglasju, v katerem so bili cilji, ki jih je prej predstavljala kot osrednje, komajda omenjeni.

Tudi Trump v zadnjih dveh mesecih daje izjave, ki nakazujejo, da bi lahko omilil zahteve glede iranskega jedrskega programa. Administracija je sprva vztrajala, da mora Iran izročiti svoj obogateni uran, predsednik pa je pozneje govoril o možnosti, da je bil iranski jedrski program že dovolj poškodovan in da je jedrski material zakopan tako globoko pod zemljo, da do njega ni mogoče priti.

Trump je omenjal tudi možnost, da bi ZDA območje nadzorovale iz vesolja in tako preverjale, ali skuša Iran material znova pridobiti. Trdil je celo, da je Iran že jedrsko razorožen.

Njegove izjave tako po pisanju CNN nakazujejo zavedanje, da Irana morda ne bo mogoče prisiliti v sprejetje zelo omejujočega jedrskega sporazuma. V ta kontekst se umešča tudi Vanceova opredelitev nizkih cen energentov, kot "cilja številka ena": gre za še en znak postopnega oddaljevanja administracije od brezpogojnih ciljev, ki jih je postavljala na začetku vojne.

Če je vrnitev k stanju pred vojno zdaj resnično "cilj številka ena", to veliko pove o tem, kako malo je bilo s to vojno doseženega, še dodaja CNN.