Potres za potresom: se Zemlja res trese pogosteje kot nekoč?

V minulih treh mesecih so naslovnice svetovnih medijev večkrat polnila poročila o močnih in uničujočih potresih.

Zahodno Kolumbijo je denimo 10. avgusta prizadel potres z magnitudo 7,4, le štiri dni pozneje pa je indonezijski otok Flores stresel potres z magnitudo 7,7. Pred tem se je 7. junija južno od Filipinov zgodil potres z magnitudo 7,8, 24. junija pa sta Venezuelo v razmiku le nekaj sekund stresla potresa z magnitudo 7,2 in 7,5. Ob južni obali Mehike je 17. julija udaril potres z magnitudo 7,3, konec julija pa je jug Japonske stresel še potres z magnitudo 6,8.

Ta niz katastrof je znova odprl vprašanje, ki se pojavi ob vsakem obdobju več močnih potresov: ali se Zemlja danes trese pogosteje kot nekoč?

Na leto povprečno 150 potresov nad magnitudo 6,0

Zemlja je dinamičen planet, zato se potresi ves čas dogajajo nekje po svetu. Večina jih je prešibkih ali se zgodijo predaleč od nas, da bi jih čutili, zato jih ljudje večinoma sploh ne opazijo. Mnogokrat močni potresi nastanejo v morju ali pa v dokaj redko poseljenih področjih.

Kot so za N1 pojasnili na Agenciji RS za okolje (Arso), se v praksi za močne najpogosteje štejejo potresi z magnitudo približno 6,0 ali več, za zelo močne oziroma velike pa tisti z magnitudo 7,0 ali več.

V povprečju tako vsako leto zabeležimo okoli 150 potresov z magnitudo 6 ali več, 15 z magnitudo nad 7,0 in enega z magnitudo 8 ali več.

Če se torej vrnemo k vprašanju, ali se Zemlja letos trese pogosteje kot običajno, je odgovor glede na dosedanje podatke preprost: ne.

Do 2. septembra so letos zabeležili približno 96 potresov z magnitudo nad 6,0, 11 z magnitudo nad 7 in nobenega z magnitudo nad 8. Povprečnega letnega števila močnih potresov tako za zdaj še nismo presegli.

Na Arsu ob tem opozarjajo, da gre pri omenjenih številkah za dolgoletna povprečja, zato je eno leto prekratko obdobje, da bi lahko primerjali različna leta med seboj. "Iz kataloga EMSC se na primer vidi, da v povprečju res nastane en potres nad magnitudo 8 na leto, saj jih je bilo v zadnjih dvajsetih letih ravno dvajset," so pojasnili. V nekaterih letih tako močnega potresa ni bilo, medtem ko so se denimo v letih 2007 in 2021 zgodili po trije.

Zakaj se nam torej zdi, da je močnih potresov več?

Če letošnja potresna aktivnost ni nič neobičajnega, zakaj se nam potem zdi, da je močnih potresov več? Na Arsu ta občutek pripisujejo predvsem potresom, ki imajo zelo velike posledice za veliko število ljudi, kar je pogosto povezano tudi s standardom na prizadetem območju. Takšni potresi zato v javnosti močneje odmevajo.

Kombinacija hudih posledic, velike medijske izpostavljenosti in dejstva, da so se potresi zgodili pred kratkim, pa lahko po pisanju portala The Conversation sproži tudi miselne pristranskosti, zaradi katerih se nam zdi, da je potresov oziroma drugih nevarnosti vse več.

Dve takšni pristranskosti sta recency bias oziroma "pristranskost nedavnosti" in frequency illusion oziroma "iluzija pogostosti". Pristranskost nedavnosti pomeni, da nedavnim dogodkom pripisujemo večji pomen kot starejšim informacijam. Iluzija pogostosti, znana tudi kot Baader-Meinhofov pojav, pa nastopi, ko začnemo neki pojav, potem ko se ga zavemo, opažati pogosteje.

Ko torej več uničujočih potresov zapored prevladuje v medijskem poročanju, lahko dobimo občutek, da je potresov vse več, čeprav dolgoročni podatki kažejo drugače.

Še en razlog za občutek, da se potresna aktivnost povečuje, pa je po pisanju turške tiskovne agencije Anadolu hiter napredek pri spremljanju potresov. Gostejše mreže seizmoloških postaj, strojno učenje in umetna inteligenca danes omogočajo zaznavanje velikega števila šibkih potresov, ki bi jih starejši sistemi spregledali.

Zakaj so eni potresi bolj uničujoči od drugih?

Bolj kot moč potresa pa so za javnost pomembni učinki potresa, poudarjajo na Arsu. Te izražamo z intenziteto potresa, za kar v Sloveniji uporabljamo evropsko potresno lestvico EMS-98, za močne pa štejemo take, katerih učinki presežejo stopnjo V EMS-98.

Kako uničujoče in smrtonosne bodo posledice posameznega potresa, pa ni odvisno zgolj od njegove magnitude. "Seveda močnejši potres povzroči močnejše potresno valovanje, vendar pa pomembno vplivajo oddaljenost od žarišča, globina in geologija tal," pojasnjujejo na Arsu.

Jakost valovanja z oddaljenostjo pada, zato se valovanje globokega potresa delno oslabi že na poti do površja, hkrati pa so njegovi učinki prisotni na večjem območju. Druga skrajnost je po navedbah Arsa podobno močan, vendar plitek potres, ki ima lahko zelo velike učinke v neposredni bližini nadžarišča, še posebej če je območje gosto poseljeno.

"Učinki so lahko večji tudi zaradi geološko slabe podlage, predvsem mehkih sedimentnih plasti, ki lahko znatno ojačijo potresno valovanje," so dodali na Arsu.

Pomemben dejavnik je tudi standard države, s katerim je povezana kakovost gradnje. "Enako močen potres ima lahko na primer v Venezueli dosti hujše posledice kot na Japonskem. S tem je pogosto povezana tudi učinkovitost reševanja ljudi in popotresna sanacija," so pojasnili.

V javnosti se ob tem pojavljajo tudi ugibanja, ali bi lahko na pogostost potresov vplivale podnebne spremembe. Na Arsu poudarjajo, da po trenutno uveljavljenem seizmološkem razumevanju te niso glavni povzročitelj tektonskih potresov.

"Potresi nastajajo predvsem zaradi gibanja tektonskih plošč in sproščanja nakopičenih napetosti v Zemljini skorji. Možen je sicer manjši posredni vpliv zaradi taljenja ledenikov, dviga morske gladine ali spremenjene vodne bilance, vendar je tak vpliv bolj površinski, medtem ko sile, ki povzročajo nastanek potresov, delujejo precej globlje pod površjem," so pojasnili.

Še vedno moramo biti pripravljeni

Čeprav ni dokazov, da se število uničujočih potresov povečuje, pa bi morali biti nedavni potresi opomin, da morajo biti ljudje, ki živijo na potresno ogroženih območjih, nanje pripravljeni.

Za pripravljenost lahko poskrbijo tako oblasti kot posamezniki. Poznavanje potresne nevarnosti in območij, kjer je ta prisotna, zagotavljanje potresno odpornega načrtovanja in gradnje ter ozaveščanje prebivalstva o ravnanju ob potresu lahko pomagajo zmanjšati tveganje in preprečiti, da bi te naravne nevarnosti prerasle v katastrofe.