Srbski parlament sprejel štiri nove volilne zakone, opozicija do sprememb kritična

Poslanci parlamentarne večine v srbski skupščini so v sredo ob bojkotu opozicije izglasovali spremembe in dopolnitve zakona o volitvah predsednika republike, zakona o volitvah poslancev narodne skupščine, zakona o lokalnih volitvah ter zakona o ustavnem sodišču, poroča srbska tiskovna agencija Beta.

Zakone je parlamentu predlagal poslanec Srbske napredne stranke (SNS) Miroslav Petrašinović. Poudaril je, da sledijo priporočilom urada Organizacije za varnost in sodelovanje v Evropi (Ovse) za demokratične institucije in človekove pravice (ODIHR), ki jih je Srbija prejela po decembrskih volitvah leta 2023.

Spremembe med drugim uvajajo obvezno standardizirano usposabljanje za vse člane volilnih odborov. Volilec bo s podpisom po novem lahko podprl več volilnih list, predlagatelj manjšinske liste pa bo morala biti politična organizacija, registrirana kot stranka narodne manjšine. Spremembe se med drugim nanašajo tudi na odločanje o volilnih sporih.

Marta Kos: Pomemben korak k svobodnim in poštenim volitvam

Evropska komisarka za širitev Marta Kos je danes v zapisu na omrežju X pozdravila sprejetje štirih volilnih zakonov v skladu s priporočili ODIHR.

"To je prvi pomemben korak k zagotavljanju svobodnih in poštenih volitev," je zapisala. Dodala je tudi, da še naprej tesno sodelujejo s srbskimi oblastmi pri sprejemanju dveh ključnih preostalih zakonov s področja boja proti korupciji in financiranja političnih dejavnosti.

Po mnenju opozicije spremembe ne odpravljajo ključnih težav

Opozicijski poslanci so bili do zakonskih sprememb med parlamentarno razpravo kritični. Po njihovem prepričanju ne posegajo v bistvo volilnega sistema, v katerem naj bi bile še vedno mogoče volilne goljufije.

Trdijo, da je oblast od skupno 25 priporočil izbrala le nekaj takšnih, "ki jo najmanj bolijo", ne odpravljajo pa ključnih težav volilnega procesa v Srbiji.

V številnih primerih naj bi spremembe celo puščale prostor za zlorabe, od obveznih usposabljanj članov volilnih odborov do možnosti, da skupine državljanov vlagajo manjšinske kandidatne liste, kar naj bi omogočalo oblikovanje t. i. fantomskih list.

Spremembe po njihovih navedbah prav tako niso zajele vprašanja t. i. funkcionarske kampanje, saj bi moral zakon jasno določiti, kdaj politik nastopa kot minister in kdaj kot "strankarsko profilirana oseba". Po njihovem prepričanju ne rešujejo niti vprašanj delovanja regulatornega organa za elektronske medije (REM), medijske zastopanosti in posodobitve volilnega imenika.

V Srbiji bodo predvidoma letos potekale predčasne parlamentarne volitve. Predsednik Aleksandar Vučić je že večkrat omenjal možne datume, med drugim tudi za konec junija ali julija, a volitev še ni razpisal, po nekaterih ocenah zato, ker javnomnenjske raziskave kažejo, da bi jih lahko izgubil.