Oglaševanje

Takšnega prizora v Jadranu še niso videli: raziskovalci navdušeni, gojitelji zaskrbljeni

author
P. V.
07. jul 2026. 05:10
morski kljunasti golob
Foto: posnetek zaslona/Area Marina Protetta Miramare /Facebook

Raziskovalci so v Tržaškem zalivu posneli prizor, kakršnega v Jadranu doslej še niso zabeležili. Na desetine kritično ogroženih kljunastih morskih golobov se je zbralo ob gojiščih klapavic, navdušenje nad izjemnim odkritjem pa je hitro zamenjala skrb zaradi vse večje škode, ki jo živali povzročajo gojiteljem.

Oglaševanje

V minulih dneh so raziskovalci organizacije Shoreline v Tržaškem zalivu posneli osupljive prizore, ki bi jih zlahka pripisali dokumentarnemu filmu televizije National Geographic. Posnetki so nastali v ekstenzivnih gojiščih klapavic, ki so del Unescovega biosfernega rezervata, priznanega kot primer harmoničnega sobivanja človeka in narave. Raziskovalcem, ki sicer preučujejo zavarovano morsko območje Miramare, pa je uspelo posneti doslej še nevideno veliko skupino izjemno redkih kljunastih morskih golobov (aetomylaeus bovinus), ki se hranijo s školjkami.

Skupina na desetine kljunastih morskih golobov priplava iz globine, se približa gojišču školjk in se začne prehranjevati. Pri tem se za raziskovalce, ki jih snemajo, sploh ne zmenijo.

V zadnjih dveh letih so tako potapljači kot tudi gojitelji klapavic že večkrat poročali o kljunastih morskih golobih, ki so se hranili na potopljenih vrveh s školjkami. Toda tako velikega števila živali, kot so ga zabeležili v zadnjih dneh, doslej še niso opazili. Zaradi števila opaženih živali, nekatere skupine med Grljanom in Križem so namreč štele do 50 osebkov, gre za povsem neobičajen pojav, ne samo v Tržaškem zalivu, temveč tudi v celotnem Jadranskem morju in Sredozemlju.

Škoda za gojitelje klapavic

Kljunaste morske golobe mednarodni predpisi varujejo zaradi ogroženosti, ki jim preti zaradi intenzivnega ribolova in uničevanja njihovega življenjskega prostora. Raziskovalci iz Miramare so se zato takoj odzvali, ko so od gojiteljev klapavic, s katerimi rezervat sodeluje že vrsto let, prejeli obvestilo o večji skupini živali.

Najprej so obalo preleteli z brezpilotnim letalnikom, da bi določili območja, kjer so se živali zbirale, nato pa so se z ladjo odpravili na kraj dogajanja in se potopili, da bi od blizu opazovali, kaj se dogaja med potopljenimi vrvmi s školjkami.

Navdušenje ob izjemnem opažanju je hitro zamenjala zaskrbljenost zaradi gospodarske škode za gojitelje klapavic. Ti se namreč tudi sicer soočajo z izpraznjenimi vrvmi, ki so jih skati in morske želve že deloma ali skoraj povsem opustošili. Zato je treba poiskati način, kako zmanjšati konflikt med proizvodnimi interesi in varstvom zaščitenih vrst, ki jima na ravni Sredozemlja grozi izumrtje.

Posnetek, ki so ga raziskovalci posneli z brezpilotnim letalnikom, alhko pogledate na Facebookovi stranimorskega zavarovanega območja Miramare.

Raziskovalci so zato deželo Furlanija - Julijska krajina zaprosili za sklic delovne skupine, v kateri bi sodelovali pristojni oddelki za biotsko raznovrstnost, lovstvo in ribištvo, predstavniki gojiteljev ter predstavniki zavarovanega morskega območja Miramare. To namreč že vrsto let spremlja gojišča klapavic ob tržaški obali v okviru svoje vloge koordinatorja biosfernega rezervata.

Namen srečanja je, kot so pojasnili, "ustrezno opredeliti pojav, vzpostaviti sistematično spremljanje, določiti ukrepe upravljanja, ki bodo združljivi tako z varstvom vrst kot z gospodarsko vzdržnostjo dejavnosti, ter preprečiti uporabo neustreznih ali potencialno škodljivih praks, zlasti ob morebitnem nadaljnjem širjenju pojava v poletnih mesecih." Cilj je torej oblikovati strokovno-znanstveno skupino, ki bo lahko hitro ukrepala ter pri reševanju težave enakovredno upoštevala tako varstvo narave kot interese gojiteljev klapavic, so sporočili iz morskega zavarovanega območja Miramare.

Kaj vemo o vrsti?

Kljunasti morski golob je ena izmed največjih vrst skatov, ki plava v Sredozemskem morju. Od drugih skatov v Tržaškem zalivu jo zlahka ločimo po lisastem vzorcu na telesu in podaljšanem gobcu, podobnem račjemu kljunu, ki ga razlikuje od drugih skatov. Tako kot sorodne vrste ima dolg, tanek rep, vendar običajno nima strupenega trna, značilnega za nekatere druge skate. Močne zobne plošče mu omogočajo drobljenje lupin školjk in oklepov rakov, s katerimi se prehranjuje. Hrano običajno išče na peščenem morskem dnu, očitno pa zna izkoristiti tudi gojišča školjk, kjer so klapavice in drugi mehkužci pritrjeni na navpične vrvi.

O prehranjevanju in razmnoževanju te vrste je še vedno znanega zelo malo. Prav zato ima opažanje pri Trstu velik znanstveni in naravovarstveni pomen. Po mnenju raziskovalcev je nujno začeti podrobnejše raziskave in sistematično spremljanje, da bi ugotovili, ali so množična zbiranja v zadnjih tednih povezana tudi z razmnoževanjem in ne le s prehranjevanjem. To bi lahko potrdilo, da sta Tržaški zaliv in severni Jadran, tako kot za nekatere druge hrustančnice, pomembno območje za razmnoževanje in razvoj mladičev tudi te ogrožene vrste.

Trenutno ima status kritično ogrožene vrste skatov na svetovni ravni, katere populacije so se v zadnjih letih zaradi prelova znatno zmanjšale, tak status pa so potrdili tudi v Jadranskem morju, so zapisali na Nacionalnem inštitutu za biologijo. Vrsta je uvrščena na rdeči seznam Mednarodne zveze za varstvo narave (IUCN), na ravni Sredozemlja pa jo varujeta tako Barcelonska konvencija, ki državam nalaga ukrepe za zaščito ogroženih vrst, kot tudi Bonska konvencija (CMS) o varstvu selitvenih vrst. Cilj obeh je zagotoviti strogo varstvo vrste in mednarodno sodelovanje pri njenem ohranjanju.

Teme

Kakšno je tvoje mnenje o tem?

Sodeluj v razpravi ali preberi komentarje

Spremljajte nas tudi na družbenih omrežjih