Velika prvomajska parada na Kubi letos odpade. Zakaj?

Svet 30. Apr 202319:25 1 komentar
Kuba
Parada 1. maja 2022 v Havani (PROFIMEDIA)

Velike parade ob 1. maju, mednarodnem prazniku delavstva, letos v kubanski prestolnici Havana ne bo. Potem ko je bila parada leta 2020 in 2021 odpovedana zaradi covida-19, pa so letos oblasti slavje prvič odpovedale zaradi gospodarske krize. Pomanjkanje goriva, ki na Kubi traja že dalj časa, je namreč v zadnjih tednih še posebej veliko, premikanje 11 milijonov prebivalcev otoka pa je posledično močno omejeno.

Kuba, sankcionirana s strani ZDA, se že dalj časa spopada s še posebej hudo gospodarsko krizo. Cene hrane so zelo visoke, ljudje so že navajeni občasnih električnih mrkov, in ker otok med drugim prav tako pesti hudo pomanjkanje goriva, so oblasti v Havani letos – prvič od revolucije leta 1959 zaradi gospodarskih vzrokov – odpovedale celo veliko parado ob prazniku dela, ki se je je vsako leto udeležilo več sto tisoč ljudi z vse Kube. Ti so v prestolnico prispeli z avtobusi.

Namesto na havanskem Trgu revolucije bodo na otoku praznik dela letos obeležili z manjšimi shodi v posameznih občinah.

Kubanske oblasti majske parade, ki po pisanju osrednjega španskega časopisa El País predstavlja izkaz podpore revoluciji in socializmu, sicer niso odpovedale prvič. Parade ni bilo niti leta 2020 niti leta 2021, a je bila takrat razlog za odpoved pandemija covida-19.

Kuba
PROFIMEDIA

Tokratno pomanjkanje goriva je na Kubi tako hudo, da ljudje po navedbah španskega El Paísa za polnjenje rezervoarjev na bencinskih črpalkah čakajo tudi nekaj dni (in noči), ponekod po otoku pa je prodaja bencina in dizla omejena. Zaradi težav v transportu, ki študentom in predavateljem onemogočajo prihod v predavalnice, so nekatere univerze celo znova uvedle predavanja prek spleta. Okrnjen je javni potniški promet, prav tako je (obiskovalcem in domačinom) na voljo manj taksijev, ki so sicer na otoku precej priljubljeno prevozno sredstvo.

El País prav tako navaja, da tudi restavracije in bari beležijo za polovico manj prometa, saj niti ljudje, ki si lahko privoščijo obisk gostinskih obratov, tega ne storijo, saj varčujejo z gorivom. Svoje obratovanje oziroma produkcijo krčijo tudi podjetja – državna in zasebna, ki so po novem na Kubi dovoljena v omejenem številu.

Miguel Díaz-Canel in Rául Castro na paradi leta 2022 (PROFIMEDIA)

Kaj botruje krizi?

Kaj točno poganja krizo pomanjkanja goriva na Kubi, po navedbah tiskovne agencije Reuters ni povsem znano. Tudi pojasnila v vodilnih tujih medijih so skopa.

Kubansko ministrstvo za energijo in predsednik države Miguel Díaz-Canel, ki ju povzemajo tuji mediji, sta pojasnila, da je kriza posledica “neizpolnjevanja obveznosti” držav dobaviteljic, ki da se soočajo z “zapletenimi energetskimi razmerami” (največja dobaviteljica Kube je bila doslej – s strani ZDA prav tako sankcionirana – Venezuela). Po besedah kubanskega predsednika, kot jih navaja BBC, na Kubo prispeta le dve tretjini goriva, ki ga na otoku potrebujejo.

Kuba
Parada leta 2017 (PROFIMEDIA)

Na Kubi po besedah poznavalcev, na katere se sklicuje televizijska mreža ABC News, bencina in dizla sicer ne primanjkuje zato, ker bi primanjkovalo surove nafte, temveč zaradi težav z rafiniranjem. Številke ob tem kažejo, da je uvoz venezuelske nafte na Kubo v zadnjih letih zmanjšal – če je še leta 2020 Venezuela Kubi dobavila 80.000 sodčkov nafte dnevno, se je to število v letu znižalo na 55.000, poroča Reuters. V luči tega se, tako tiskovna agencija, oblasti v Havani vse bolj obračajo proti Rusiji in Mehiki.

Kako bo Kuba reševala krizo s pomanjkanjem goriva, še ni znano. “Še vedno nimamo jasne ideje, kako se bomo izmazali iz te situacije,” je sredi aprila po navedbah Reutersa dejal kubanski predsednik.

Po navedbah El Páisa je povprečna mesečna plača na Kubi med okoli 135 in 180 evri, pri čemer pa liter jedilnega olja stane okoli 27 evrov, kila mleka v prahu pa okoli 72 evrov. Številni Kubanci se zato odločijo odpotovati iz države, prenekateri nezakonito. Kot smo poročali, je pred dnevi v Havano z letalom prispelo več kot 120 nezakonitih priseljencev, ki so jih iz ZDA deportirali na Kubo. To je bil prvi tovrstni let po letu 2020, Washington in Havana pa sta jih ponovno vzpostavila, da bi spodbudila zakonite in varne migracije.

Spremljajte N1 na družbenih omrežjih FacebookInstagram in Twitter

Naložite si našo aplikacijo: na voljo za android in za iOS.

Kakšno je tvoje mnenje o tem?

Sodeluj v razpravi ali preberi komentarje