Voditelji samooklicane republike Južna Osetija so izrazili željo po priključitvi Rusiji. Pogoj za priključitev je po njihovih navedbah to, da prebivalci območja odločitev podprejo na referendumu.
Južna Osetija, ki se je – nepodprta od mednarodne skupnosti – odcepila od Gruzije, je izrazila namero, da bi se priključila Rusiji. Predsednik te samooklicane republike na južnem Kavkazu Anatolij Bibilov je na ruski državni televiziji poudaril, da je združitev z Rusijo strateški cilj Južne Osetije. Za ta korak bi bil potreben referendum, ki pa ga ne bi bilo težko organizirati, je dejal po navedbah nemške tiskovne agencije dpa. Referendum bi predvidoma organizirali po volitvah, ki bodo 10. aprila.
Željo o priključitvi je izrazil tudi predsednik parlamenta Južne Osetije Alan Tadtaje, ki je za rusko tiskovno agencijo Tass dodal, da bi morali referendum izvesti v bližnji prihodnosti. Priključitev Južne Osetije Rusiji bi bila po navedbah senatorja iz ruske vladajoče stranke Enotna Rusija Andreja Klimova izvedljiva, če bi jo volilci podprli na referendumu, pisanje Tassa povzema Bloomberg. Tiskovni predstavnik Kremlja Dmitrij Peskov pa je dejal, da Moskva v zvezi s tem ni sprejela nobenih “pravnih” ukrepov. “Hkrati pa govorimo o prebivalcih Južne Osetije, ki izražajo svoje mnenje, in to obravnavamo s spoštovanjem,” je dodal.
Gruzija je načrte oblasti v Južni Osetiji ostro obsodila. Gruzijski zunanji minister David Zalkaliani je dejal, da je “nesprejemljivo govoriti o kakršnih koli referendumih, medtem ko je ozemlje okupirano s strani Rusije”. “Takšen referendum ne bo imel nobene pravne veljave,” je komentiral Zalkaliani, navaja AFP. “Evropsko sodišče za človekove pravice je razsodilo, da je Južna Osetija gruzijska regija, ki jo je okupirala Rusija,” je dodal.
V Južni Osetiji, ki velja za območje zamrznjenega konflikta, živi približno 50.000 ljudi. Neodvisnost Južne Osetije in Abhazije poleg Rusije priznava le peščica držav. To so Venezuela, Nikaragva, Nauru in Sirija.
Od začetka ruske invazije na Ukrajino, 24. februarja, ki so jo ruske oblasti med drugim utemeljevale z domnevno osvoboditvijo vzhodnih ukrajinskih separatističnih regij Doneck in Lugansk, se je povečala zaskrbljenost, da bi se spopadi lahko razširili tudi v proruske regije v drugih nekdanjih sovjetskih državah.
Poleg Južne Osetije je željo po priključitvi Rusiji izrazil tudi voditelj samooklicane republike Lugansk Leonid Pašečnik. Oblasti v bližnji Abhaziji pa so že sporočile, da se Rusiji ne nameravajo priključiti. Obenem so dodale, da Moskva vseeno ostaja tesen strateški partner regije in da podpirajo odločitve Južne Osetije.
Kakšno je tvoje mnenje o tem?
Sodeluj v razpravi ali preberi komentarje