Hrana je postala del "kremeljskega arzenala terorja", je v Evropskem parlamentu izjavila predsednica Evropske komisije Ursula von der Leyen. Plenarno zasedanje v Strasbourgu je nagovoril tudi predsednik ukrajinske vrhovne rade Ruslan Štefančuk, ki je pozval prisotne, naj še naprej podpirajo Ukrajino na njeni poti približevanja EU.
Predsednica Evropske komisije Ursula von der Leyen je v svojem govoru pred evropskimi poslankami in poslanci poudarila, da se mora Evropska unija upreti ruskim dezinformacijam, ki krivdo za prehransko krizo pripisujejo Zahodnim sankcijam. Kot je dejala, je trenutno okoli 20 milijonov ton žita ujetih v ukrajinskih pristaniščih, na ruske očitke pa se je odzvala s trditvijo, da sankcije ne vplivajo na trgovanje s prehranskimi proizvodi.
Prav o tem se je v Turčiji s predstavniki turške oblasti pogovarjal ruski minister za zunanje zadeve Sergej Lavrov. Kljub optimističnim napovedim pa se preboj pri pogovorih o deblokadi ukrajinskih pristanišč ni zgodil.
Združeni narodi so minuli teden opozorili, da se zlasti afriške države, ki več kot polovico svoje porabe pšenice uvozijo iz Ukrajine in Rusije, že soočajo s krizo brez primere. Cene hrane naj bi v Afriki presegle cene po arabski pomladi leta 2011 in prehranskih nemirih leta 2008.
Celotna krivda za prehransko krizo je na ruskem predsedniku Vladimirju Putinu, je dodala von der Leyen, pri čemer se je sklicevala na rusko obstreljevanje skladišč žit, blokado ukrajinskih pristanišč in na primere ruske kraje ukrajinskih žit.
Von der Leyen je zato pozvala k skupnem soočanju s krizo. Za naslednji teden je najavila srečanje na to temo z egiptovskim predsednikom Abdelom Fatahom al Sisijem. Po njenih besedah je potrebno, da se okrepi vlaganje v lokalno pridelavo hrane, predvsem v Afriki. Potrdila je tudi, da bo prehranska varnost ena od osrednjih tem na prihajajočem vrhu držav G7.
Predsednik ukrajinskega parlamenta Ruslan Štefančuk se je medtem v nagovoru evroposlancem zahvalil za njihovo dosedanjo podporo in jih pozval naj še naprej podpirajo Ukrajino na njeni poti približevanja EU. V zeleni uniformi je izrazil upanje, da bodo voditelji 27 držav članic na vrhu EU 23. in 24. junija Ukrajini podelili status kandidatke.
Štefančuk je prepričan, da bi takšna odločitev poslala jasen signal Ukrajincem, v nasprotnem pa bo Putin razumel, da lahko nadaljuje z vojno brez kazni. Dodal je še, da je nujno stopnjevati sankcije proti Rusiji in jo na ta način prisiliti, naj preneha z invazijo.
Predsedujoči ukrajinskem parlamentu je s prihodom v Strasbourg vrnil obisk predsednici Evropskega parlamenta Roberti Metsoli, ki je nagovorila vrhovno rado v Kijevu prvega aprila.
Spremljajte N1 na družbenih omrežjih Facebook, Instagram in Twitter.
Naložite si našo aplikacijo: na voljo za android in za iOS.
Kakšno je tvoje mnenje o tem?
Sodeluj v razpravi ali preberi komentarje