Se ob koncu delovnega dne vedno počutite izčrpani, čeprav ste le sedeli za mizo? Morda ta izčrpanost ni le iluzija, temveč posledica tega, da ste preveč razmišljali. Raziskovalci z univerze Pitie-Salpetriere v Franciji so namreč ugotovili, da intenzivno razmišljanje povzroča spremembe v možganih, ki nas lahko resnično izčrpajo ter oslabijo našo sposobnost sprejemanja odločitev. To bi lahko bila oblika samoobrambe, s katero nas možgani branijo pred izgorelostjo.
Občutek utrujenosti po intenzivnem fizičnem delu je normalen, saj vsaka telesna dejavnost zahteva nenehno gibanje mišic in telesa, ki porablja energijo. Toda, zakaj se ljudje počutijo utrujene po opravljanju dela, ki ne vključuje napornih fizičnih aktivnosti, temveč le razmišljanje? Skupina raziskovalcev s pariške univerze je morda našla odgovor na to vprašanje.
Nekateri nevrologi trdijo, da mentalna utrujenost pogosto ni resnična, temveč je le trik, s katerim nas možgani prisilijo, da prenehamo z delom. Nova študija, ki jo je vodila univerzitetna bolnišnica Pitié-Salpêtrière v Parizu v Franciji, pa razkriva, da mentalna utrujenost ni le iluzija, ki jo zakuhajo naši možgani, temveč pristen fiziološki odziv, ki vključuje kopičenje strupene snovi, imenovane glutamat, v prefrontalnem korteksu možganov.
Raziskovalci so ugotovili, da lahko glutamat vpliva tudi na naš proces odločanja in nas spodbuja k izbiri nalog, ki zahtevajo manj razmišljanja.
Glutamat je sicer odgovoren za večino našega delovanja, vendar je njegova količina običajno skrbno nadzorovana.
Presežne količine glutamata, ki se kopičijo, ko smo dolge ure zaposleni s kognitivno zahtevnim delom, pa so lahko strupene, zato se ga morajo možgani znebiti. In zato se pojavi utrujenost – odziv, ki nas odvrne od kognitivnega dela, ki povzroča kopičenje glutamata.
Analizirali so kemično sestavo možganov dveh skupin ljudi
Raziskovalci so do teh ugotovitev prišli s preučevanjem dveh skupin ljudi z uporabo tehnike slikanja možganov, imenovane magnetnoresonančna spektroskopija (MRS). Članom prve skupine so bile dodeljene naloge, ki so zahtevale intenzivno kognitivno delo, medtem ko so morali člani druge skupine opravljati sorazmerno lahke miselne naloge.
Med enodnevnim opazovanjem obeh skupin so raziskovalci v možganih članov prve skupine opazili visoko raven glutamata in različne kazalnike utrujenosti, kot je denimo krčenje zenic. Pri članih druge skupine pa takšnih vzorcev utrujenosti niso opazili. Raven glutamata v njihovih možganih je bila nizka in niso doživljali mentalne izgorelosti.
Raziskava je tako pokazala, da je koncentracija glutamata v prefrontalnem korteksu možganov povezana z mentalno utrujenostjo, ki nastane zaradi intenzivnega kognitivnega dela.
Ker mentalna utrujenost vpliva tudi na naš proces odločanja, raziskovalci poudarjajo, da ljudje ne bi smeli sprejemati pomembnih odločitev, ko so mentalno izčrpani.
Lahko mentalno utrujenost premagamo?
Na vprašanje, ali obstajajo načini za odpravo mentalne utrujenosti, ki jo povzroča povečana raven glutamata v možganih, pa je eden od avtorjev raziskave Mathias Pessiglione odgovoril: “Bojim se, da ne zares. Uporabil bi stare dobre recepte: počitek in spanje! Obstajajo dobri dokazi, da se glutamat med spanjem iz sinaps izloči.”
Raziskovalci pravijo, da bi lahko imelo spremljanje kemičnih sprememb v prefrontalnem korteksu praktične posledice, na primer pomoč pri odkrivanju hude mentalne utrujenosti. Takšna sposobnost bi lahko pomagala prilagoditi delovne načrte na način, da bi se izognili izgorelosti na delovnem mestu.
V prihodnjih študijah želijo izvedeti, zakaj se zdi, da je prefrontalni korteks še posebej dovzeten za kopičenje glutamata. Prav tako jih zanima, ali lahko isti označevalci utrujenosti v možganih pomagajo razumeti tudi okrevanje po zdravstvenih stanjih, kot sta depresija ali rak.
Študija je objavljena v reviji Current Biology.
Spremljajte N1 na družbenih omrežjih Facebook, Instagram in Twitter.
Naložite si našo aplikacijo: na voljo za android in za iOS.
Kakšno je tvoje mnenje o tem?
Bodi prvi, ki bo pustil komentar!