"V vsakem trenutku si vsota vseh svojih trenutkov"

"Sreča je tak hecen koncept. Kaj je sreča, veš samo takrat, v tistem trenutku, ko si srečen. Ni pa to stanje. Me pa osrečuje, ker v zvezi z glasbo je teh trenutkov relativno veliko. Mogoče je edina druga zadeva, pri kateri je teh trenutkov veliko, starševstvo. Saj se boste strinjali. ... Gre za to, da neko zadevo, neko občutje poveš natanko tako, da ga razumem sama in da ga razume nekdo drug. Ko se to občutje zakodira še v glasbo in najdem natančno pravo kombinacijo tonov in akordov, recimo na kitari, je to izjemno prijeten občutek. Malo zadene. ... In ko to v procesu snemanja in postavljanja aranžmaja dobiva obliko, je to neke vrste tvoj otrok. In imaš momente, ko ne gre pa ne gre, pa si misliš ... Pa potem v nekem momentu spet tisti občutek sreče ..."

"Glavna razlika je, da sva precej bolj skulirana, samozavestna in veliko bolj sproščeno delava, kar delava. Tudi mudi se nama ne. Zdaj je to res hobi, to ni več služba. In tudi starejša sva, manj nekih stvari te skrbi, bolj si samozavesten. Mogoče je to ena razlika, ki se v neki meri pozna tudi v tem, da je album ... ultimativno se meni zdi pozitiven. Ker se mi zdi res neko glavno sporočilo povezanosti vsega, prek prostorov in časov v zdajšnjem trenutku, kar se mi zdi eno zelo pomembno sporočilo. Tudi v smislu prej omenjene empatije in tako naprej. Konec koncev, kaj pa je drugi kot pa verzija tebe v drugih okoliščinah. To nekako se mi zdi glavno sporočilo albuma. Neka umirjenost, sproščenost, pozitivnost. In tudi optimizem. Čeprav bi se človek lahko spraševal, glede na situacijo, kakršna je, kam, od kod optimizem in tako naprej. Mislim, da edino z optimizmom bomo tole preživeli ..."

Lovec: Ob vašem imenu in priimku na spletni strani Filozofske fakultete je citat: "Če se na področju, na katerem delate, počutite varno, ne delate na pravem področju. Vedno pojdite v vodo nekoliko globlje, kot mislite, da zmorete. Pojdite malo čez rob svojih zmogljivosti. In ko začutite, da z nogami ne dosežete več dna, ste ravno na pravem mestu, da naredite nekaj vznemirljivega." Zakaj ste izbrali ta citat? Meni je tudi dal misliti, tudi v vezi z mojo službo.

Krevel: To je Bowiejev citat, ki se mi zdi, da najbolje opiše, kako funkcioniram, kadar v redu funkcioniram. Takrat, kadar sem ponosna nase, funkcioniram na ta način, da si upam, grem, pa bo, kar bo. Pa zmeraj je. Od tega, da sem se odločila za doktorat, do tega, da sem se za starševstvo odločila, do tega, da naredimo še eno plato, pa magari kolikor smo stari, pa ... In to so vse neke odločitve, ko ne veš, kako ti bo šlo. Ampak te pa vlečejo naprej. Tudi napisati znanstveni članek o Bowieju je neka taka stvar, pojma nisem imela, kaj bom naredila, potem me je pa samo noter povleklo. Mislim, da to precej dobro opisuje, kar skušam delati, v zasebnem življenju, v glasbi in tudi v službi.