Drago Ivanuša: “Ni mi treba več jemati zdravil …”

Poglobljeno 10. Sep 202305:30 3 komentarji
Drago Ivanuša
Drago Ivanuša (Foto: Aleksandra Ivanuša)

Kako se je skladatelj in pianist Drago Ivanuša znašel na frontni črti sodobne medicine, kako je sodobna medicina uspešno pregnala njegovo bolezen in kako bo Slovenija tudi po njegovi zaslugi šla v korak s časom. Za N1 med drugim pove: "Ni mi treba več jemati zdravil ..."

“Kupite že enkrat to mašino,” je Drago Ivanuša končal odmeven zapis v Sobotni prilogi časnika Delo februarja 2021. V njem je pristojne pozval, da je skrajni čas, da tudi v Sloveniji omogočimo zdravljenje raka s pomočjo terapije CAR-T. Gre za najbolj napredno obliko imunoterapije raka, pri kateri bolniku iz krvi odvzamejo limfocite T, imunske celice, zadolžene za uničevanje vsiljivcev, in jih spremenijo tako, da so sposobne prepoznati in uničiti rakave celice, nato pa jih vrnejo bolniku. Gre za terapijo, ki daje novo priložnost številnim bolnikom, pri katerih so druge metode zdravljenja odpovedale.

Zapis Draga Ivanuše je naletel na velik odziv javnosti in na posebnem računu Slovenskega združenja bolnikov z limfomom in levkemijo za zbiranje donacij se je nabralo dovolj denarja, da so lahko kupili kar tri “mašine” za pripravo CAR-T celic.

Drago Ivanuša
Drago Ivanuša in ena od naprav za proizvodnjo CAR-T celic, spomladi 2021 (Foto: Žiga Živulovič jr./Bobo)

Dve so v upravljanje prevzeli na Inštitutu za mikrobiologijo in imunologijo ljubljanske medicinske fakultete in v nekdanjih prostorih Semenarne na Dolenjski cesti uredili sodoben center za proizvodnjo celic za terapijo CAR-T. Ena naprava pa bo v upravljanju kliničnega oddelka za hematologijo v ljubljanskem kliničnem centru, kjer se tudi zdravijo bolniki, ki bodo prvi v Sloveniji deležni terapije CAR-T. To naj bi se, kot napoveduje predstojnik oddelka dr. Samo Zver, zgodilo še pred koncem leta.

CAR-T je angleška okrajšava za Chimeric Antigen Receptor levkocite T, opisuje pa bolnikove imunske celice, ki jim vcepijo genski zapis, s pomočjo katerega so sposobne prepoznati točno določen protein na rakastih celicah, se pritrditi nanje in jih uničiti.

CAR-T terapija
Obarvana podoba levkocita T in možganske tumorske celice pod elektronskim mikroskopom (Foto: Profimedia)

“Bolezen je že osem mesecev v remisiji”

Tudi Drago Ivanuša je eden od bolnikov dr. Zvera. Prestal je tri presaditve kostnega mozga, a njegov plazmocitom, oblika krvnega raka, se je vedno vrnil. Terapija s celicami CAR-T je bila njegova zadnja možnost. In lani zaradi napredovanja bolezni ni mogel več čakati. Na zdravljenje so ga, na stroške zdravstvene zavarovalnice, poslali v tujino. “Želel sem si, da bi ta postopek opravili v Sloveniji, ampak te bolezni ne razumejo teh stvari, in ker je zmanjkalo drugih možnosti, sem pač moral v tujino.” Kako je potekalo zdravljenje s CAR-T, Ivanuša pripoveduje tudi v spodnjem posnetku:

Novembra lani je odšel v Würzburg na Bavarsko, kjer je eden večjih medicinskih centrov za to področje. Tam so mu iz krvi odvzeli levkocite T in jih poslali na predelavo. Januarja letos so mu njegove spremenjene celice vrnili. V bolnišnici je bil tri tedne. In nadaljnje preiskave so pokazale odsotnost bolezni. “Zdravljenje je bilo uspešno, trenutno je bolezen že osem mesecev v remisiji. Ni mi treba več jemati zdravil, ki sem jih prejemal vsa ta leta. Se pravi, zadeva deluje.”

Začel se je počutiti bolje, organizem se je začel obnavljati. “Seveda je veliko upanje, da bo stvar trajala in da bom nekaj časa ali pa dlje časa brez bolezni. Se pa lahko vrne. To je pa dejstvo.” Tudi zato noče reči, da je ozdravljen. “Trenutno stanje sprejemam z nekim zmernim optimizmom in vsekakor uživam v tem obdobju brez nadlog. Upam, da bo trajalo.”

Palača namesto šotora

Dr. Samo Zver se medtem s sodelavci pripravlja na prve “domače” terapije CAR-T. Ker so naprave kupili že pred dvema letoma, je pričakoval, da bo zdravljenje v Sloveniji na voljo prej. A danes priznava, da ni dobro vedel, v kaj se spuščajo. “Kot da bi pričakovali, da bomo postavili šotor, na koncu pa smo zgradili palačo. Vsekakor se zadeve premikajo počasneje, kot smo mislili.”

Čeprav bodo postopek spremembe celic izvedli v Sloveniji, so pri zdravljenju še vedno odvisni od tujine. Doma namreč za zdaj nimamo proizvodnje virusnih vektorjev, s katerimi gensko spremembo vnesejo v celice. “V prvi fazi nam bo podjetje iz tujine dostavilo virusne vektorje za zdravljenje 30 ljudi, neformalno pa smo dogovorjeni tudi za nadaljnje količine,” nam je ta teden povedal dr. Zver. Od novega Centra za tehnologije genske in celične terapije, ki je ta teden začel delovati v okviru Kemijskega inštituta in o katerem pišemo v današnjem članku Slovenski center za upanje, pa pričakuje, da bodo začeli sami proizvajati virusne vektorje in tako dostop do terapije v Sloveniji še izboljšali ter pocenili.

proizvodnja virusnih vektorji
Proizvodnja virusnih vektorjev v Belgiji (Foto: Profimedia)

Pričakuje, da bo kandidatov za zdravljenje vedno več. “Ko bo enkrat to zdravljenje dostopno, se bo tudi število bolnikov začelo povečevati. Verjetno se bo hitro izkazalo, da moramo kupiti še kakšno ’mašino’, ko bo stvar enkrat utečena.” V Sloveniji bi po njegovem prepričanju lahko nastal regionalni center za zdravljenje s celicami CAR-T, ki bi pokrival tudi države nekdanje Jugoslavije. “Zame so vsi ljudje enaki, zato bomo odprli vrata, hkrati pa s tem prišli tudi do dodatnih sredstev za nadaljnji razvoj.”

“Totalno jih občudujem”

Drago Ivanuša je zadovoljen, da bo zdravljenje po novem dostopno tudi v Sloveniji. “Ni prijetno, če moraš na zdravljenje v tujino.” Ponosen je, da je prispeval svoj delež k temu, da so se zadeve v Sloveniji vendarle premaknile. “Državljani moramo biti čuječi in moramo biti prisotni. Moramo sodelovati v teh procesih, ne moremo samo čakati, da se nekaj zgodi ali pač ne.”

Navdušen pa je tudi nad prizadevanji dr. Romana Jerale in drugih sodelujočih pri Centru za tehnologije genske in celične terapije. “Gre za to, da bi v Sloveniji bili na neki način v toku s časom in da bi sami razvijali te stvari, ne pa bili odvisni od tujih centrov in nenormalnih cen. Vse, kar lahko rečem, je, da jih totalno občudujem.”

Iz današnjega dosjeja o prihodnosti genskih in celičnih terapij preberite še: O izjemnem naporu mame malega Urbana Špele Miroševič, ki za rubriko Poglobljeno pravi: “Gensko zdravilo se bo imenovalo Urbagen, po Urbanu,”. In članek o novem slovenskem centru za celične in genske terapije, “centru za upanje”.

Spremljajte N1 na družbenih omrežjih FacebookInstagram in X

Naložite si našo aplikacijo: na voljo za android in za iOS.

Kakšno je tvoje mnenje o tem?

Sodeluj v razpravi ali preberi komentarje